Ukrepov, ki jih lahko izvedemo pri energijski prenovi hiše, namen katere je predvsem zmanjšati rabo energije za ogrevanje, je več. A to je le en vidik. Z vgradnjo novih oken, novo toplotnoizolativno fasado, izolacijo stropa kleti in strehe, ali zadnje medetažne plošče, če podstreha ni bivalna, in vgradnjo prezračevalnega sistema ustvarimo tudi boljše bivalne pogoje. Med ukrepi je seveda tudi vgradnja nove ogrevalne naprave, ki lahko pomeni tudi izbiro drugega vira energije za ogrevanje.
Vprašanje pa je, kaj od naštetega bomo naredili? Čeprav vsak najprej razmišlja o denarju, torej o tem, koliko ga lahko nameni za večjo energijsko učinkovitost hiše, se je pametno najprej vprašati, kaj sploh v resnici želimo doseči.
Odgovoriti si je torej treba na naslednja tri vprašanja:
- Ali želim le zmanjšati stroške ogrevanja in za to nameniti čim manj denarja?
- Ali želim boljše bivalno ugodje, torej tople stene, enakomerno temperaturo, čist zrak in naravne materiale?
- Ali se je obnove treba lotiti, ker je peč dotrajana, fasada umazana, skozi okna pa vleče?
Če smo samo na prvo vprašanje odgovorili z da, potem se bomo verjetno odločili le za zamenjavo vira ogrevanja. Če smo z da odgovorili tudi na drugo vprašanje, potem se bomo lotili vsaj treh ukrepov; menjave oken, izolacije fasade in menjave kurilne naprave.
V obeh primerih velja izračunati, kdaj se bo naložba povrnila, torej kaj in kako se splača. Če pa smo z da odgovorili tudi na tretje vprašanje, potem pa težko računamo, kdaj se bo naložba povrnila, ker se moramo peč pač preprosto zamenjati, okna pa tudi, saj so odslužila svoje. Le o izolaciji fasade lahko še verjetno nekaj časa dvomimo in jo odložimo nekam v prihodnost.
Celovita energijska prenova
Kako pa se energijske prenove lahko lotijo tisti, ki so na vsa zgornja vprašanja odgovorili z da? Načrtovati morajo celovito energijsko prenovo, ki jo vedno svetujejo tudi vsi energijski svetovalci in strokovnjaki za gradbeno fiziko. Strinjajo se, da je to najboljša odločitev, ki se na dolgi rok tudi najbolj splača.
Pri celoviti energijski obnovi je treba izvesti več ukrepov. Običajno so to menjava stavbnega pohištva, izolacija oboda hiše in menjava ogrevalnega sistema. Tudi če ukrepov ne izvedemo v enem zamahu temveč postopno, si morajo slediti v tem vrstnem redu. Novih oken namreč ne bomo vgrajevali potem, ko smo že naredili novo fasado. Če najprej zamenjamo ogrevalni sistem, potem pa vgradimo nova okna in izoliramo hišo, pa bomo ugotovili, da imamo zaradi bistveno manjših toplotnih potreb predimenzioniran ogrevalni sistem. Ko k naštetim ukrepom dodamo še vgradnjo prezračevalnega sistema z vračanjem toplote odpadnega zraka, za ogrevanje pa izberemo energijo iz obnovljivih virob, že lahko govorimo o prenovi, ki izpolnjuje skoraj ničenergijski standard.
"Že v akcijskem načrtu za skoraj ničenergisjke stavbe in v dolgoročni strategiji energetske prenove stavb je predvidena celovita prenova. Vsaj tretjina od te prenove je predvidena kot sNES prenova," pravi dr. Marijana Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK in doda, da "skoraj ničenergijska prenova ni futurizem, gre za sklop ukrepov, s katerimi stavbo prenovimo. Ob tem velja poudariti, da je že danes treba upoštevati trenutne zahteve PURES in zagotoviti ustrezen delež energije iz obnov ljivih virov, kot so biomasa in toplotne črpalke oziroma energijsko učinkovit sistem daljinskega ogrevanja, ki je oskrbovan z znatnim deležem obnovljive energije. Ta čas je na primer ob prenovi zanimiva kombinacija toplotne črpalke in samooskrbe z elektriko iz mikro-sončne elektrarne."
Prenovo je vedno treba načrtovati tudi s stroškovnega vidika
Pri energijski obnovi starejših hiš v zasebni lasti velja poudariti, da se za spodbujanje bolj učinkovite stavbe (ukrepi URE in OVE in tehnologije), te opredeljujejo v okviru nepovratnih finančnih spodbud Eko sklada. "Med stroškovno učinkovite scenarije prenove štejemo tiste, ki so, gledano v celotni življenjski dobi, cenejši, kot če bi obstoječe stavbe vzdrževali v stanju, kot so."
Stroške je treba računati dolgoročno
Pri tem pa ne gre upoštevati le začetne naložbe v toplotno izolacijo stavbnega ovoja, bolj toplotno izolativna okna, nov ogrevalni sistem in morda tudi menjavo energenta, ter druge potrebne ukrepe. Pomembno je da upoštevamo tudi stroške delovanja prenovljene stavbe na daljše rok, vzdrževanja sistemov, kako pogosto jih bo treba v tem daljšem obdobju zamenjati.
"Stroškovno najugodnejša je tista kombinacija ukrepov, ki se v življenjski dobi stavbe izkaže z najnižjimi stroški. Postopnost pri izvedbi ukrepov je pri veliko stavbah realnost, a ključno je, da se ukrepi izvajajo sistematično," še pravi dr. Šijančeva. Zato ni nič narobe, če hišo obnavljamo postopoma, le vrstni red ukrepov mora biti pravi in premišljen.
Pri pripravi finančne konstrukcije prenove je tako treba upoštevati vse stroške, ne le višino naložbe. Poleg te je treba zajeti še stroške obratovanja, torej energenta, in vzdrževanja vseh na novo vgrajenih sistemov v njihovi življenjski dobi. Smiselnost naložbe ali njeno dobo vračanja je treba izračunati na dolgi rok.