Zdaj je čas, da razmislimo in se odločimo, da bomo na primer k hiši postavili zimski vrt ali pa nadstrešek za avtomobile, zato smo natančneje pregledali, kakšna dovoljenja za to potrebujemo, in ugotovili, da so zahteve res rigorozne in nesmiselne, povsem neživljenjske.

Pred kratkim smo pisali o tem, da za vsako malo večjo drvarnico potrebujemo gradbeno dovoljenje, a v resnici je še huje. Zakonodajalec si je z gradbenim zakonom, ki je začel veljati pred nekaj več kot enim letom, in pripadajočo uredbo o razvrščanju objektov, res privoščil državljane in nam do skrajnosti zagrenil življenje. 

Gre za to, da če se odločimo postaviti nadstrešek za avtomobil sredi dvorišča, je to samostojni objekt. Če ob tem svetli razpon med nosilnimi stebri ni večji od štirih metrov in prav tako ni višji od štirih metrov, potem je to enostavni objekt, za katerega ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. 

Za nadstrešek na steni hiše je nujno gradbeno dovoljenje

Če ta isti nadstrešek prislonimo ob zid hiše, torej vpnemo vanj, pa zanj potrebujemo gradbeno dovoljenje. In to ne za nezahtevne objekte, pri katerih je treba na upravno enoto priložiti zgolj skico, da ga dobimo, temveč pravi projekt za pridobitev klasičnega gradbenega dovoljenja za zahtevne objekte. 

Foto: Profimedia Nadstrešek Za ta nadstrešek, ki ni vpet v hišo, gradbeno dovoljenje ni potrebno, če bi ga naslonili in vpeli v hišo, pa bi ga morali pridobiti. In to gradbeno dovoljenje za zahtevni objekt.

Po analogiji enako velja tudi za zimske vrtove. Pod pojmom zimski vrt se razume prostor, ki se prizida ali pristavi k osnovnemu objektu in predstavlja njegovo povečavo, zato je zanj treba pridobiti gradbeno dovoljenje, saj je del celote, torej stanovanjske stavbe, ki spada med zahtevne objekte, piše v tehnični smernici. 

Nadstrešek in zimski vrt sta prizidava

V pojasnilih ministrstva za okolje in prostor piše, da gre v primeru, ko nadstrešek ali zimski vrt vpnemo ali pristavimo k hiši, za prizidavo obstoječega objekta. „Gradbeni zakon pa prizidavo definira kot gradnjo, pri kateri se gabarit obstoječega objekta poveča v horizontalni in vertikalni smeri. Pri gradnji vetrolova, nadstreškov na obstoječ del objekta itd. ne moremo govoriti o samostojni stavbi, saj gre za konstrukcijsko in funkcionalno povezan del objekta. Pri tem gre za prizidavo osnovnega objekta ter se ne klasificira in razvršča samostojno. V skladu z določbami gradbenega zakona je za prizidavo treba pridobiti gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje.“

Še celo uporabno dovoljenje je treba dobiti za nadstrešek, vetrolov, zimski vrt. Če pa bi jih raztresli po dvorišču ali pa postavili zgolj pet centimetrov odmaknjene od zida, tako da med njimi in hišo ne bo prehoda, bi bilo očitno vse v redu, kar se tiče zadostitvi predpisov, saj niti gradbenega niti uporabnega dovoljenja ne bi potrebovali. Kje je tu logika? 

Brez dovoljenja ga lahko postavimo na dvorišču

Če je namreč zimski vrt ločen od hiše in hkrati ne presega 25 kvadratnih metrov površine, potem je to nezahteven objekt in zanj potrebujemo gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte, vendar mu ne moremo več reči zimski vrt, temveč enostanovanjska stavba ali na primer zunanji pokrit dnevni prostor. Še bolje je, če ga razglasimo za rastlinjak, potem je to do površine 50 kvadratnih metrov enostavni objekt in zanj sploh ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. Le da se ne dotika hiše in da med njim in hišo ni vrat. 

Foto: Profimedia Zimski vrt Samostoječ rastlinjak do površine 50 kvadratnih metrov je enostavni objekt, za katerega ne potrebijemo gradbenega dovoljenja, če ga povečemo s hišo, pa je gradbeno dovoljenje nujno.

Izjema, ki jo dopuščajo predpisi, je zgolj nepohodni konzolni nadstrešek, ki je v hišo lahko vpet nad vhodom, a ne sme biti večji od štirih kvadratnih metrov. Ta se šteje med vzdrževalna dela, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. 

Prej sta bila zimski vrt in nadstrešek enostavna objekta

Da gre za nepotrebne in neživljenjske zahteve, potrjuje tudi dejstvo, da so pred sprejetjem zdajšnje zakonodaje veljala drugačna pravila, pa za to ni bilo nič narobe, niti ni bila ogrožena varnost ljudi ali premoženja, niti ni bilo slabe gradbene prakse. Morda le v redkih primerih, pa še to bolj na račun slabe estetike kot konstrukcijske varnosti in stabilnosti.

Do lani poleti sta se tako zimski vrt kot nadstrešek do površine 30 kvadratnih metrov štela med enostavne objekte, torej so jih lastniki lahko ob hiše postavljali brez gradbenega dovoljenja. Če so se odločili za večje različice, do 50 kvadratnih metrov površine, pa so zanje morali pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte. 

Več o gradnji, obnovi in urejanju doma najdete tukaj.