Kam namestiti notranjo in kam zunanjo enoto klime in ali namestiti več notranjih enot, povezanih z eno zunanjo, ali je morda boljša rešitev zunanja enota za vsako notranjo, so najbolj pogosta in pomembna vprašanja. Enoznačnega odgovora ni, saj je vse odvisno od velikosti stanovanja ali hiše, tlorisne zasnove, potrebe po hlajenju, hkrati pa je treba upoštevati še nekaj drugih pravil namestitve klimatske naprave.
Dejavnikov, ki vplivajo na izbiro mesta za zunanjo in notranjo enoto je več:
- povezava med notranjo in zunanjo enoto naj bi bila čim krajša,
- notranja enota mora biti nameščena tako, da hladen zrak ne piha neposredno v stanovalce,
- notranja enota mora biti nameščena pod strop, saj hladen zrak potuje od vrha proti tlom,
- zunanja enota mora biti nameščena tako, da njen hrup in videz nista moteča,
- v blokih je treba preveriti, kam je sploh dovoljeno postaviti zunanjo enoto.
Upoštevajoč osnovna navodila za namestitev klime, pa si je treba odgovoriti še na vprašanja, koliko dni ali tednov je v bivalnih prostorih res neznosno vroče, ali je dovolj, da hladimo le en prostor ali ali naj bi jih hladili več.
Z izbiro primernega prostora bo tako bistveno manj težav, če bo klima hladila le osrednji bivalni prostor. V tem primeru jo vgradimo pod strop, tja, ker pod notranjo enoto ni jedilne mize, sedežne garniture ali delovne mize. Tako nikoli ne bomo izpostavljeni neposrednemu pihanju hladnega zraka. Če to ni možno, pa lahko izberemo notranjo enoto, ki zrak piha s treh ali štirih robov, tako da lahko tistega, ki piha neposredno v ljudi, izključimo, iz ostalih pa še vedno piha hladni zrak.
Najbolj sodobne klime imajo vgrajena tipala, ki zaznajo prisotnost človeka, zato zmanjšajo pretok zraka ali pa ga preusmerijo.
Notranja enota naj ne bi bila nameščena blizu gospodinjskih aparatov, ki oddajajo toploto. Termostat v klimi namreč zazna povišano temperaturo, zato ta še vedno hladi, pa čeprav je v prostoru že prijetna temperatura.
Kratka povezava med zunanjo in notranjo enoto
Mesto za notranjo enoto izberemo tudi glede na možnost montaže zunanje enote, da bo povezava med njima kratka. Dolga povezava pomeni več razbijanja (podometna montaža cevi), dela in materiala, zato bo cena montaže višja. Poleg tega dolga nadometno montirana cev kazi fasado. Pri hišah kratke povezave med enotama običajno niso težava, pozorni moramo biti le na to, da v neposredni bližini ni kakšnega večjega drevesa, ki cveti. Cvetni prah lahko namreč zamaši zunanjo enoto, zato jo bo pooblaščeni serviser moral redno čistiti. Zunanja enota tudi naj ne bi bila stalno izpostavljena neposrednemu soncu, saj to zmanjšuje njeno učinkovitost in povzroča večjo rabo energije.
Več težav imajo stanovalci v blokih, ki morajo preveriti, kaj je o nameščanju zunanjih enot napisano v občinskih prostorskih načrtih, tudi v lokacijski informaciji. Hkrati pa morajo upoštevati tudi druge lastnike stanovanj v stavbi. V Ljubljani na primer velja, da se zunanjih enot ne sme postaviti na ulične fasade stavbe tako, da bi bile vidne. Lahko pa jih namestimo na balkone, streho, na dvoriščno fasado ali dobro prezračevano podstrešje.
V vsakem primeru pa je treba za postavitev zunanje enote pridobiti 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov glede na njihove lastniške deleže, le če jo postavimo na balkon, soglasja ne potrebujemo, saj to ni skupni prostor.
Postavljena na vrhu stopnišča bo hladila celo hišo
V hišah, ki bi jih radi ohladili z eno klimatsko napravo, je to običajno najbolje postaviti na vrhu stopnišča, ki povezuje etaži. Tako se bo hladen zrak širil v prostore zgornje etaže in hkrati padal navzdol v spodnjo. Vendar je treba vedeti, da bo tako postavljena klima obe nadstropji hladila le, če so prostori dovolj odprti, klima dovolj močna, hiša pa relativno dobro toplotno izolirana, še posebej to velja za mansardni del. V energijsko potratnih hišah, ki se zelo pregrevajo, takšna namestitev verjetno ne bo imela želenega učinka.
V stanovanjih in hišah, ki zaradi tlorisne zasnove in velike energijske potratnosti ne izpolnjujejo pogojev za le eno klimatsko napravo, jih bo potrebnih več. V nekaterih hišah zadostuje po ena v vsaki etaži, v nekaterih pa je za učinkovito hlajenje potrebnih več notranjih enot.
Več notranji in ena zunanja enota je tudi lahko dobra rešitev
V tem primeru se lahko odločimo za tako imenovani multisplit sistem, pri katerem je na eno zunanjo enoto priključenih več notranjih. Običajno sta to dve notranji enoti, na trgu pa so tudi sistemi, pri katerih na zunanjo enoto lahko priključimo pet ali celo do devet notranjih. Te so lahko v različnih izvedbah, kar pomeni, da lahko kombiniramo klasične stenske, spuščene ali skrite stropne, kasetne.
Notranje enote so neodvisne ena od druge, vsaj lahko upravljamo posebej, le kombinacija hlajenja in gretja ni možna. Torej lahko vse hkrati hladijo ali pa vse grejejo, ne morejo pa ene hladiti, druge pa greti.
Preden se odločimo za multisplit sistem, je treba preveriti najdaljšo možno povezavo med zunanjo enoto in posamezno notranjo enoto. Če so te predloge, je lahko tudi cenovno ugodnejše, izbrati dva ali več klasičnih split sistemov.
Inverterske klime so lahko nekoliko močnejše
Od tega, koliko prostorov oziroma prostornine bomo hladili in kje bo notranja enota nameščena, je odvisna moč zunanje enote. Splošna ocena velja, da za vsak kubični meter zraka potrebujemo moč 30 vatov. Vendar strokovnjaki pravijo, da pri inverterskih klimah izberemo tudi naprave z nekoliko večjo močjo, saj so sposobne delovanje prilagajati glede na potrebe. Zato njihova poraba kljub večji moči ni bistveno večja. Natančen izračun moči je bil pomemben pri klasičnih klimah, ki jih na trgu ni več, saj so vedno delovale z nazivno močjo, potem pa so se ugašale in prižigale glede na nihanje temperature. Inverterske pa sproti moč delovanja prilagajajo razmeram.
Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.
Kdor je vegan ne sme imeti klime,ker to ni ekološko
Tudi najbolj poceni klima iz lidla bo hladila. Postaviš jo na najvišjo točko in to je to. Problem je gretje.
Ena klima na vrhu stopnišča hladi vse prostore v celi hiši. Zakon!