Okenski kotički s površinami za posedanje in poležavanje, če so ti večji, so namenjeni mirnemu preživljanju prostega časa. Sedenje tik ob oknu, zaradi pogledov ven, pomirja, pozimi poveča občutek povezanosti z naravo. Zimsko sonce, ki skozi okno prodira v notranjost zagotovi prijetno toploto in nas greje, tudi ko sedimo ali ležimo.
Zaradi obilice svetlobe tik ob oknu, je to udoben prostor za branje, zato ga pogosto obdajajo knjižne police. Lahko pa si ga uredimo tudi v kuhinji, na hodniku, v spalnici, otroški sobi, celo v kopalnici. Odvisno od tega, kje ga želimo imeti, če gradimo novo hišo, ali od tega, kje v domu imamo primerno okno.
Osnovni pogoj, da bi si lahko ustvarili miren, prijeten in udoben kotiček tik ob oknu, je ustrezna višina spodnjega dela okna in dovolj veliko okno.
Običajna oziroma standardna višina kuhinjskega stola ali klopi je 45 centimetrov. Spodnji rob okenskega okvira naj bi torej bil nekoliko višje. Nič pa ni narobe, tudi če je na višini okoli 60 celo do 70 centimetrov. Na sedišče ob njem se bo treba pač malo povzpeti. Za sedenje bi moralo biti okno široko vsaj 120 centimetrov, za ležanje pa precej več.
Izpolnjen mora biti še en pogoj. Ob starem oknu, ki slabo tesni, zaradi česar skozenj pozimi vleče hladen zrak v notranjost, zagotovo ne bo prijetno sedeti. Zato je pomembno, da okna tesnijo in so tudi toplotno dovolj izolativna.
Okno se lahko odpira ali pa je fiksno
Okno je lahko klasično in se odpira. V tem primeru mora biti sedišče oziroma ležišče visoko toliko, da nam pri odpiranju ne bo treba z njega odstranjevati blazin in drugih dodatkov.
V sodobni hiši pa ga lahko načrtujemo kot stekleno steno, ki je ne bomo odpirali. To ni nič nenavadnega, saj že dolgo velja, da ni potrebe, da se vsa okna v hiši odpirajo, pod pogojem seveda, da je v njej vgrajen tudi prezračevalni sistem, ki skrbi za stalen dotok svežega zraka.
Pod oknom, kjer bo sedišče, ne sme biti radiatorja
Tega namreč ne smemo zapreti, ker mu s tem odvzamemo njegovo primarno funkcijo. Okoli radiatorja mora namreč ves čas zrak enakomerno krožiti, le tako lahko oddaja zadosti toplote. Že zavese ali preblizu postavljen predalnik, kavč ali drug kos pohištva, zmanjša njegovo učinkovitost.
Okensko klop ali sedeže lahko naredimo sami iz lesa ali vezanih plošč, v tujini se pogosto odločajo tudi za betonska sedišča ali za sedišča iz penjenega betona, ki se ga preprosto oblikuje in lepi.
Njegovo površino oblazinimo, da bo sedenje prijetno, dodamo še različne dekorativne vzglavnike in topla pregrinjala. V bližini je pametno imeti tudi majhno odlagalno površino, na katero lahko odložimo skodelico vročega čaja ali kave, knjigo, priljubljeno revijo, prenosnik ...
Prostor pod sediščem izkoristimo za shranjevanje. Vgradimo lahko predale ali omarice, lahko pa podenj preprosto postavimo shranjevalne košare in dekorativne škatle.