Vsak končni odjemalec ima dve možnosti. Električno energijo lahko jemlje iz omrežja in jo plačuje po vsakokratnem ceniku dobavitelja. S tem tvega, da bo kratkoročno in predvsem dolgoročno, plačeval vedno višjo ceno električne energije. Tudi če se odgovorni na vladi odločijo za ukrepe, ki jih predlaga Evropska komisija, da bi bil pritisk višjih cen elektrike čim manjši, so to le kratkoročne rešitve. Dolgoročna prihodnost cen pa je precej negotova.

Druga možnost, za katero se lahko odloči končni odjemalec oziroma gospodinjstvo, pa je samooskrba z električno energijo. Torej lastna proizvodnja iz sonca s sončno elektrarno na strehi. Da se naložba v to splača, smo pisali že večkrat. Povrne se v sedmih do 10 letih, potem pa je elektrika praktično brezplačna, saj lastnik sončne elektrarne plačuje le od 15 do 18 evrov fiksnih dajatev na mesec. Tako bo veljalo vse do konca leta 2023.

Cena, neodvisna od trga

Lastna sončna elektrarna pa prinaša še eno izjemno pomembno prednost, o kateri do zdaj, ko so cene električne energije občutno poskočile, pogosto sploh nismo razmišljali. Cene na trgu namreč nimajo pomembnega vpliva za gospodinjstvo s samooskrbno sončno elektrarno. Pod pogojem, da je ta načrtovana tako, da električna energija, proizvedena iz sonca, pokrije vse potrebe posameznega gospodinjstva.

Tisti, ki so se letos in v preteklih letih odločili za naložbo v sončno elektrarno na strehi hiše, so zdaj brez skrbi. Tega se zaveda vse več lastnikov hiš s strehami, primernimi za postavitev sončne elektrarne, zato povpraševanje po njih na pojema, nasprotno, vse večje je.

Skupnostne sončne elektrarne za vse

Kaj pa vsi tisti, ki primerne strehe nimajo, ker je ta neustrezno orientirana, ali pa živijo v večstanovanjski hiši, v kateri se etažni lastniki ne morejo dogovoriti za postavitev sončne elektrarne?

Sončna elektrarna Sončna elektrarna bo optimalno delovala v teh pogojih

Odgovor na to vprašanje so skupnostne samooskrbne sončne elektrarne. Te sicer precej časa niso zaživele, vendar se pogoji zanje spreminjajo. Na zakonodajni ravni energetske skupnosti na novo in bolj podrobno ureja pravkar sprejeti zakon o oskrbi z električno energijo. S tem naj bi bila naložba v skupnostno sončno elektrarno bolj preprosta in privlačna za večje število gospodinjstev.

Foto: arhiv Gen-i sončna elektrarna

Da se rešitev lahko najde že zdaj, pa dokazujejo že realizirani skupnostni projekti. Eden od takšnih je v vasi Budanje v Vipavski dolini. Pobudnik projekta je bilo podjetje GEN-I, ki je za projekt navdušil ajdovskega župana Tadeja Beočanina, zelo dobro pa so ga sprejeli tudi krajani. Na strehi podružnične šole so postavili 55,68-kilovatno sončno elektrarno, ki naj bi na leto proizvedla 58.500 kWh električne energije. To pa zadostuje za vse potrebe po elektriki sedmih stanovanjskih hiš, ki tvorijo samooskrbno skupnost.

Streho s sončno elektrarno bomo lahko najeli

Projekt je primer dobre prakse, zato so se v GEN-I, odločili, da jo razširijo na celotno Slovenijo. Za postavitev sončne elektrarne je na občinskih stavbah oziroma na stavbah, ki so v lasti ali upravljanju občin, precej primernih streh. Tako občina aktivno in učinkovito lahko prispeva k zelenemu prehodu, zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida in samooskrbi z električno energijo občanov.

V GEN-I so namreč pripravili program, na podlagi katerega bo nastala največja samooskrbna skupnost, v katero se lahko včlani vsakdo. Člani bodo lahko tisti, ki želijo biti samooskrbni in uporabljati zeleno elektriko, hkrati pa za postavitev sončne elektrarne nimajo primerne strehe ali živijo v večstanovanjski stavbi, v kateri se etažni lastniki ne morejo dogovoriti za projekt.

Energetska skupnost namreč ni vezana na lokacijo. Delček strehe oziroma sončne elektrarne bo lahko najel tudi nekdo, ki ni neposredni „sosed“ stavbe, na kateri bo postavljena sončna elektrarna. Zanjo bo plačeval najemnino, v svoje gospodinjstvo pa prejemal električno energijo iz sonca. Račun za elektriko bo kljub najemnini za sončno elektrarno nižji, hkrati pa cena ne bo odvisna od dogajanja na evropskem oziroma globalnem trgu in cen fosilnih goriv, ki dražijo tudi cene električne energije.

Dolgoročno zagotovljena fiksna cena

Sončna skupnost, kot so v GEN-I poimenovali takšne energetske skupnosti, bo zaživela naslednje leto. Zgradili bodo 10 MW sončnih elektrarn, v naslednjih treh letih pa skupaj kar 100 MW. V uporabo jih bo dobilo 25 tisoč gospodinjstev, ki zaradi kateregakoli razloga ne morejo postaviti lastne sončne elektrarne. Z vključitvijo v skupnost si bodo gospodinjstva lahko tudi za 10 let zagotovila fiksno ceno električne energije.

Vse tiste, ki imajo primerne strehe in lahko postavijo lastno samooskrbno sončno elektrarno, pa v podjetju še vedno spodbujajo k naložbi vanjo. 

Oskrba z elektriko Zakon potrjen, kaj to pomeni za lastnike sončnih elektrarn