Do izdaje izvršbe pride, če je inšpektor v inšpekcijskem postopku ugotovil, da je bila stavba postavljena brez gradbenega dovoljenja ali je neskladna z njim. Gradbeni inšpektor investitorju z odločbo odredi, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti vsa gradbena dela in določi rok, v katerem mora nelegalno gradnjo na lastne stroške odstraniti. 

Če investitor ne odstranil objekta v roku, ki mu je bil določen v odločbi, gradbeni inšpektor začne izvršilni postopek in izda odločbo o izvršbi. Investitor pa lahko predlaga, da se izvršba odloži. Tak postopek velja že zdaj.

„Odlog izvršbe inšpekcijskih ukrepov pri nelegalnih gradnjah, neskladnih gradnjah in objektih, ki se uporabljajo brez predpisanega uporabnega dovoljenja, je mogoč že skoraj deset let,“ pojasnjujejo na gradbeni inšpekciji. Tako je že do zdaj veljalo, da je mogoče doseči odlog izvršbe tudi v primeru pravnomočne in izvršljive inšpekcijske odločbe. 

Odlog upravne izvršbe je mogoč tudi po zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), in sicer v primeru, če je bilo zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda, še dodajajo na inšpekciji. 

V letu 2021 so gradbeni inšpektorji po zdaj veljavnih predpisih odobrili 156 odlogov izvršb, leta 2020 so odobrili 192 odlogov izvršb, v letu 2019 pa 275.

Pravica do doma

Gradbeni zakon (GZ-1), ki je bil sprejet 31. decembra lani, uporabljati pa se bo začel 1. junija letos, pa na novo ureja potek varstva pravice do doma in določa možnost odloga inšpekcijskega ukrepa odstranitve ali prepovedi uporabe objekta zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom. Podlaga za to ureditev je odločitev Ustavnega sodišča, da se z izvršitvijo inšpekcijskega ukrepa odstranitve ali prepovedi uporabe objekta, lahko poseže v uporabnikovo pravico do doma.

„Ta posamezniku v inšpekcijskem postopku zaradi nelegalne gradnje zagotavlja, da objekt, v katerem domuje, ne bo odstranjen, dokler obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bil poseg v pravico do spoštovanja doma nesorazmeren.“

Izvršbo torej lahko zadrži inšpektor ali pa po novem sodišče. Gradbeni inšpektor lahko na predlog inšpekcijskega zavezanca odloži izvršbo inšpekcijske odločbe, če ta izkaže izpolnjevanje predpisanih zakonskih pogojev, ki jih določata gradbena zakonodaja oziroma zakon o splošnem upravnem postopku. 

„Vlogo za odlog izvršitve inšpekcijskega ukrepa lahko poda inšpekcijski zavezanec ali posameznik (predlagatelj), če prebiva v objektu, ki zanj predstavlja dom in za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve ali prepovedi uporabe. Vlogo lahko poda v postopku izvršbe do izvršitve inšpekcijske odločbe. Ta odloži postopke izvršbe do dokončne odločitve. Vloge pa ni mogoče podati, če gre za objekt, za katerega je izdana inšpekcijska odločba o nevarnem objektu,“ piše v pojasnilih GZ-1, ki jih je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor.

Gradbeni zakon To so bistvene spremembe, ki bodo vplivale na gradnjo

Pogoji za zadržanje izvršbe

Inšpektor s sklepom odloži izvršitve inšpekcijske odločbe za pet let, če predlagatelj izkaže, da: 

• živi v objektu več kot eno leto pred začetkom postopka inšpekcijskega nadzora, 
• on oziroma osebe, ki skupaj s predlagateljem prebivajo v objektu, nimajo drugega primernega stanovanja, 
• objekt leži na zemljišču, ki je v lasti predlagatelja, razen če je predlagatelj predstavnik deprivilegirane ali ranljive družbene skupine in v primeru ustanovljene stavbne pravice na zemljišču,
• objekt leži na zemljišču, ki ni na zakonsko določenem varovalnem območju gospodarske javne infrastrukture ali v zavarovanem območju, določenem v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, ali vodovarstvenem območju, določenem v skladu z zakonom, ki ureja vode.

Če predlagatelj ne izkaže prepisanih dejstev, ali če poda pred pretekom petih let ponovni predlog za odlog, inšpektor izda sklep o prekinitvi postopka in napoti predlagatelja, da v 30 dneh od vročitve sklepa pri okrajnem sodišču sproži postopek ugotavljanja nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v predlagateljev dom. Če predlagatelj pri pristojnemu sodišču ne sprožil postopka, pomeni, da je umaknil predlog za odlog izvršbe ter se ta postopek ustavi. 

Okoliščine, ki jih presoja sodišče

V presoji sodišče tehta osebne okoliščine predlagatelja ali osebe, ki biva v takem objektu ter pomembnost in nujnost zaščite javnega interesa. Pri se zlasti upošteva, ali je bivanje v objektu ali njegovem delu nezakonito in se je predlagatelj zavedal nezakonitosti, ter ali si je predlagatelj prizadeval pridobiti ustrezna dovoljenja za odpravo nelegalnosti objekta. Sodišče upošteva tudi, ali je predlagatelj oziroma njegov ožji družinski član imetnik stvarne ali obligacijske pravice, ki mu omogoča nastanitev v drugem primernem stanovanju, ali je predlagatelju bila ponujena preselitev v drugo primerno stanovanje kot ga določa stanovanjski zakon, in ali je predlagatelj predstavnik deprivilegirane in ranljive družbene skupine. 

Če sodišče odloči, da je izrečeni inšpekcijski ukrep nesorazmerno posega v predlagateljev dom, izda inšpektor sklep o odlogu izvršbe za pet let. V tem času pa mora graditelj objekt legalizirati.

Zakon omogoča vlaganje predlogov za odlok izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom tudi v postopkih izvršbe, ki so se začeli pred uporabo GZ-1, če inšpekcijski ukrep do začetka uporabe tega zakona še ni izvršen.

Od sredine letošnjega leta, se bo trajanje nekaterih gradbenih postopkov tudi zaradi presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma tako še podaljšalo.

Nadomestna gradnja Dovoljena je le še v enem primeru, vse drugo šteje kot novogradnja