„Predlagam, da se vse prazne nepremičnine obdavči po stopnji 10 odstotkov vrednosti nepremičnine na leto (gleda naj se stalna prijava osebe, poraba vode, elektrike, plačevanje položnic, RTV, komunala... Da ne bodo nepremičnine več predmet, kamor lahko domači in tuji bogataši dajo denar na varno, medtem ko mladi nimamo kam zaradi napihnjenih cen... Po drugi strani pa imamo polno praznih nepremičnin, ki propadajo ali pa se uporabljajo za reklamne panoje,“ piše državljan na spletni strani Predlagam vladi.

Vsa stanovanja niso prazna

Na pobudo so se odzvali na ministrstvu za finance, kjer se strinjajo, da je v Sloveniji približno 20 odstotkov stanovanjskega fonda nenaseljenega. „Visok delež teh nenaseljenih stanovanj predstavljajo stanovanja na območjih mestnih občin, kjer so cene stanovanj najvišje in povpraševanje po stanovanjih največje.“

Ob tem pa poudarjajo, vsa stanovanja, v katerih nihče nima prijavljenega stalnega prebivališča, niso nujno prazna. Stanovanja na območjih, kjer je povpraševanje veliko, se pogosto oddajajo na črnem trgu, ali pa se oddajajo legalno, vendar v njih ni nihče prijavljen, lahko se tudi uporabljajo občasno. Nekatera so za bivanje neprimerna, nekatera pa so prazna zaradi neprimerne lokacije ali zaradi nezainteresiranosti lastnika za oddajo. 

„Ocenjujemo, da problema »praznih« stanovanj zgolj z uvedbo njihove visoke obdavčitve pomembnejših premikov na stanovanjskem trgu ni pričakovati. Za celovito reševanje problematike je potrebno usklajeno delovanje več javnih politik. V ta namen je bila tako že leta 2015 sprejeta Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025, odgovarjajo državljanu".  

Že zdaj zakon nakazuje obdavčitev luksuza

Navajajo tudi trenutno veljavno davčno zakonodajo, po kateri so na podlagi točkovanja zdaj obdavčeni lastniki nepremičnin, ki so fizične osebe. „Davčna osnova je opredeljena kot vrednost stavbe oziroma prostora za počitek ali rekreacijo, ugotovljena na podlagi enotnega točkovanja, ki upošteva velikost in kakovost nepremičnine ter vrednosti točke, ki jo za svoje območje določa vsaka občina samostojno.“

Zakon sicer določa, da se davek plačuje ne glede na to, ali premoženje uporablja zavezanec sam ali ga daje v najem, vendar vsebuje elemente, ki nakazujejo, da je davek namenjen predvsem obdavčitvi premoženja, ki ni namenjeno zadovoljevanju osnovnih potreb lastnika (za bivanje ali opravljanje dejavnosti) in zato lastniku predstavlja naložbo oziroma luksuz. 

Vendar pri tem obstaja vrsta izjem, ki jim tega davka ni treba plačevati. „Iz obdavčitve je izločena večina stanovanjskega fonda, namenjenega bivanju lastnika ali njegovih družinskih članov oziroma v obdavčitev zajame stanovanja, ki se oddajajo v najem ali uporabljajo v počitniške namene ter seveda tudi prazna stanovanja.“ 

Novi davki Lastniki, ki imajo več nepremičnin, oproščeni 35 milijonov evrov dohodnine

Kljub temu pa so na finančnem ministrstvu prepričani, „da sedanja ureditev že vsebuje elemente, ki omogočajo višjo obdavčitev praznih, pa tudi nenamensko uporabljanih stanovanjskih in poslovnih nepremičnin v lasti fizičnih oseb. Sedanja ureditev pa ne omogoča razlikovanja nepremičnin glede na njihovo tržno vrednost, kar je najbolj objektiven in primerljiv kriterij vrednosti, saj določanje davčne osnove v sedanjem sistemu sloni na tehnično administrativnem vrednotenju (točkovanju).“

Zakon o davku na nepremičnine ni politična prioriteta

Obdavčitev praznih stanovanjskih nepremičnin, naj bi uredil pred leti sprejet in potem na ustavnem sodišču padli zakon o davku na nepremičnine. Ustavno sodišče je zakon še pred prvo odmero v letu 2014 razveljavilo, tudi z očitkom o neustavnosti višje obdavčitve nerezidenčnih nepremičnin, torej tistih, v katerih zavezanec nima prijavljenega stalnega prebivališča ali pa ga ne oddaja v najem. 

V zelo obsežnem odgovoru navajajo še, da so bile v okviru projektnega sveta za reformo sistema obdavčitve nepremičnin, ki je deloval od leta 2015 do 2020, med drugim proučevane tudi možnosti ustavno skladne ureditve višje obdavčitve drugega in naslednjih stanovanj ali praznih stanovanj. „Za bolj sistemsko in celovito ureditev te problematike pa bi bilo treba pripraviti novo pravno podlago za obdavčitev nepremičnin.“

Rešitev bi lahko bil nov zakon o obdavčitvi nepremičnin, ki bi upošteval tudi odločbo ustavnega sodišča, vendar kot pravijo na ministrstvu za finance, „v kratkem nove zakonske ureditve obdavčitve posedovanja nepremičnin ni pričakovati, saj ta vsebina ni del političnih prioritet na davčnem področju.“