Sistem monitoringa posegov v prostor se bo izvajal neprestano. Časovna ločljivost podatkov monitoringa, pa bo odvisna od uporabljenih podatkov, torej satelitski posnetki, lidarski podatki, ortofoto, podatki evidence stavbnih zemljišč, podatki katastra nepremičnin, ki bodo podlaga za ugotavljanje sprememb, so za Žurnal24 povedali na ministrstvu. 

Monitoring posegov v prostor bo zagotavil osnovo za izvajanje nadzora nad posegi v prostor in za izvajanje evidentiranja sprememb. Podatke monitoringa posegov v prostor bodo analizirale pristojne službe. Ugotovljene nepravilnosti pa bodo lahko podlaga za nadaljnje postopke, denimo za nadzor in evidentiranje sprememb, so še povedali na ministrstvu. 

Kdaj bodo sistem začeli uporabljati, za zdaj še ni znano, saj je to odvisno od sredstev. Ta pa naj bi pridobili iz sredstev evropske kohezijske politike.

Podlaga za vzpostavitev sistema je projekt Pilot MOP, v okviru katerega so analizirali uporabo različnih podatkov. V okviru projekta so za potrebe identifikacije neevidentiranih ali spremenjenih stavb in utrjenih površin izvedli primerjalno študijo uporabnosti satelitskih posnetkov (Sentinel-2), lidarskih podatkov (LiDAR) in digitalnih ortofoto posnetkov (DOF).

Satelitski posnetki za odkrivanje večjih sprememb

„Ugotovljeno je bilo, da so podatki uporabni, vendar za omejen obseg nalog. Satelitski posnetki so uporabni za odkrivanje utrjenih površin, kjer lahko z dovolj veliko gotovostjo odkrijemo spremembe večje od 500 kvadratnih metrov, hkrati pa omogočajo večjo časovno ločljivost zaznavanja sprememb kot jo trenutno omogoča ortofoto.“

Foto: arhiv MOP satelitski posnetki Študija zaznave sprememb na osnovi satelitskih posnetkov temelji na izdelavi klasifikatorja za štiri razrede pokritosti (pozidano, gola tla, nizka in srednja vegetacija, višja vegetacija) in na medsebojni primerjavi klasificiranih posnetkov. Če je med dvema obdobjema zaznana ustrezna sprememba v razredu pokritosti, sistem opozori na nove utrjene površine.

Satelitski posnetki imajo v primerjavi z ortofoto posnetki boljšo časovno ločljivost, kar je ključna prednost za pravočasno odkrivanje potencialno nedovoljenih posegov v prostor, navajajo na ministrstvu. „S satelitskimi posnetki bi lahko ob upoštevanju omejitev (na primer oblačnost, sneg in pogostost sprememb) monitoring izvajali na letni ravni za območje cele države.“ 

Z lidarskimi podatki ugotavljajo spremembe v višini

Analiza uporabnosti lidarskih podatkov je pokazala, da so ti uporabni za zaznavanje višinskih sprememb. „Z dovolj veliko gotovostjo lahko zaznamo spremembe, ki so po višini večje od treh metrov.“ 

Foto: arhiv MOP lidarski posnetki Študija z lidarskimi podatki je usmerjena v iskanje stavb, pri katerih se evidentirane višine v katastru stavb razlikujejo od višin, izračunanih iz lidarskih podatkov. Takšne stavbe pri monitoringu obravnavajo kot potencialno spremenjene. Prednost lidarskih podatkov je tudi v odkrivanju objektov, ki jih delno ali v celoti prekriva vegetacija. S filtriranjem višin se vegetacija odstrani in pridobi višina objekta za potrebe monitoringa posegov v prostor.

Lidarski podatki so podatki letalskega laserskega skeniranja Slovenije, v glavnem izvedenega v letih 2014–2015. „Tehnika zajema lidarskih podatkov spada med natančnejše metode daljinskega zaznavanja zemeljskega površja, ki z merjenjem razdalje med površjem in laserskim skenerjem omogoča zajem višine merjenih objektov. Prednost te tehnologije pred drugimi metodami daljinskega zaznavanja je tudi v možnosti prodiranja laserskih pulzov skozi vegetacijo in neodvisnost od vremenskih razmer,“ pravijo na ministrstvu.