Ribnik na vrtu zagotavlja okolje za življenje divjih vrtnih živali, ptic, žab, ježa, kačjih pastirjev, metuljev, različnih insektov, vanj lahko naselimo tudi ribe. Hkrati predstavlja atraktiven element krajinske arhitekture, všečen na pogled in tudi pomirjujoč.
Ribniki so lahko zelo različnih oblik in narejeni na različne načine, ponudbe na trgu je precej, oprem zanje pa tudi. Vendar ribnik lahko naredimo tudi sami, saj njegova izvedba ni zelo zahtevna.
Določiti mu je treba pravo mesto in velikost
Najprej mu je treba določiti primerno mesto na vrtu, najbolje je, če bo pol dneva na soncu in drugo polovico v senci. Dovolj mora biti oddaljen od dreves, da ne bi njihove korenine predrle talne folije v ribniku.
Velikost ribnika je prepuščena naši presoji, vendar pa je treba pri tem upoštevati vsaj nekaj minimalnih dimenzij. Na najnižjem delu mora biti ribnik globok vsaj 80 centimetrov, s čimer zagotovimo bivanje ribam tudi pozimi, poleti pa ne bo nevarnosti, da bi se voda v njem pregrela, kar bi bilo idealno za razrast alg, ki pa jih v ribniku ne želimo.
Nujni so trije nivoji globine
Na površini tal označimo obod ribnika in znotraj njega skopljemo luknjo, s tremi policami. Najnižja, ki naj meri vsaj dva kvadratna metra naj bo na globini vsaj 80 centimetrov, druga polica naj bo široka od 30 do 50 centimetrov in nekje na polovici globine, prva polica pa naj bo na globini od 15 do 20 centimetrov, široka pa naj bo vsaj 25.
Na police bomo sadili rastline, zato je pomembno, da so te na različnih višinah in dovolj široke. Rastlin, primernih za sajenje v ribnik mora biti namreč dovolj, saj poleg lepe podobe, skrbijo predvsem za to, da se v vodi ne razraščajo alge.
Ko je luknja izkopana, police poravnane, prav tako pa zgornji rob ribnika in drenažni kanal okoli njega, natančno izmerimo njegovo površino. To najlažje naredimo tako, ta po dolžini in širini po površini položimo vrvico in jo izmerimo. Folija, s katero bomo prekrili dno ribnika, pa mora biti tako po dolžini kot širini en meter daljša od izmerjene. Torej za ribnik na primer šest krat šest metrov, potrebujemo folijo s stranicami sedem krat sedem metrov.
Izberemo namensko folijo za ribnike, preden jo položimo po dnu, pa tega očistimo vseh kamnov in kamenčkov, ki bi jo lahko preluknjali, potem pa dno posujemo z nekaj centimetri mivke. Sledi še plast filca, ki dodatno ščiti folijo.
Za ribnik potrebuje še črpalko in filter, ki ju povežemo, namestimo pa na dno ali na drugo polico. Ribnik lahko zdaj napolnimo do vrha.
Že čez dan ali dva lahko v ribnik začnemo saditi rastline in v filter dodamo bakterije, da pospešimo biološki zagon filtracije.
Izbira rastlin za saditev v ribnike je zelo velika, večino pa lahko sadimo na prvo in drugo polico ali tik ob ribnik. Le nekatere, podvodne rastline sadimo na dno. Sadimo jih lahko v namenske košare, ki jih napolnimo s peskom in namensko zemljo za ribnike, ali pa neposredno v pesek.
Izbiramo jih tudi glede na njihov namen. Hitrorastoče zelene rastline, kot so različni šaši, vodni ježek, ločje, trs, pa cvetoče perunike in kalužnice poskrbijo za porabo hranil in s tem filtracijo vode in preprečujejo razrast alg. Rastline, ki bodo senčile ribnik so lokvanji, navadni blatnik, plavček. Zasadimo jih na dnu ribnika.