Energijska učinkovita gradnja hiš, zdaj velja, da morajo biti te skoraj ničenergijske (sNES), je izpodrinila nekdaj zelo razširjene pasovne in točkovne temelje, ki so jih nadomestile temeljne plošče. Rečemo jim tudi temeljne blazine ali plavajoče plošče, ker se dobro odzivajo tudi pri potresih, primerne pa so za montažne in zidane hiše.  

Neprekinjen toplotni ovoj po obodu hiše

Bistvena prednost temeljne plošče pred denimo pasovnimi temelji ni le razporeditev obtežbe po večji površini, temveč predvsem toplotna izolacija, ki je obvezni del takšnega temeljenja. Zagotavlja boljšo toplotno izolativnost, torej boljšo zaščito pred toplotnimi izgubami, hkrati pa preprečuje vdor vode, vlage in tudi pogosto prisotnega radona. 

S pravilno izvedbo temeljne plošče lahko zagotovimo tudi neprekinjenost toplotnega ovoja hiše na celotnem obodu, kar je nuja pri gradnji sNES in pasivnih hiš. Fasadna izolacija mora biti neprekinjeno povezana s strešno in talno izolacijo. Tako preprečimo, da bi na katerem koli od teh stikov nastal toplotni most, ki pomeni toplotne izgube, kondenzacijo vlage in posledično plesen. 
Neprekinjen stik fasadne izolacije z izolacijo pasovnega temelja je bistveno težje izvesti. 

Foto: arhiv Gregor temeljna plošča

Sestava temeljne plošče in primerna izolacija

Vsaka temeljna plošča je v osnovi sestavljena iz nasutja oziroma tampona na dobro utrjenih tleh, podložnega betona, toplotne izolacije, hidroizolacije in betonske plošče. Med prednostmi velja izpostaviti, da je izkop terena lahko bolj plitev, kot če bi hišo temeljili na pasovnih ali točkovnih temeljih. Ker v zadnjem času gradimo vse več hiš brez kleti, je to še toliko bolj pomembno. 

Za toplotno izolacijo temeljne plošče lahko sicer izberemo tri materiale, penjeno steklo, ekspandirani polistiren (stiropor) ali ekstrudirani polistiren (stirodur), največkrat pa so izolativne plošče narejene iz zadnjega. 

Pri izbiri plošč je pomembno, da imajo ustrezno tlačno trdnost, ki mora biti najmanj 400 kPa in veliko vodoodbojnost. Nosile bodo namreč izjemno veliko težo, zato morajo ohraniti svojo obliko več desetletij, v tem času pa morajo biti odporne tudi proti vodi in vlagi. Da so primerne za uporabo v temeljni plošči, morajo proizvajalci dokazati z ustreznimi certifikati in deklaracijami. 

Sistema, ki sta preizkušena na potresne obremenitve

Ker temeljna plošča deluje kot zaključena celota, so proizvajalci razvili sisteme, ki to zagotavljajo. S tem so dosegli tudi dobro protipotresno varnost, na našem trgu sta dva na potresne obremenitve preizkušena sistema. Oba temeljita na dvoslojni toplotni izolaciji, pri obeh so rešili vse potrebne detajle, med njima ni bistvenih razlik, pa vendar.  

Foto: arhiv Jub temeljna plošča Pri eni rešitvi sta sloja toplotnih izolacij spojena s čepastimi stiki, njena glavna prednost pa je sistemska rešitev, ki jo na gradbišče pripeljejo na podlagi načrta za vsako hišo posebej. To zagotavlja natančno in preprosto izvedbo, saj se plošče le glede na načrt zložijo na podložni beton.

Sistem je zasnovan tako, da tudi opaženje po obodu plošče ni potrebno. Hidroizolacija se lahko položi na podložni beton.

Foto: arhiv Fibran Temeljna plošča Posebnost drugega sistema je, da je dvojna plast samolepilne hidroizolacije položena med dve plošči toplotne izolacije. Od prvega sistema se razlikuje tudi po tem, da ima večjo tlačno trdnost. Razvili so tudi detajl na stiku med horizontalno in vertikalno hidroizolacijo. To je poseben hidroizolacijski trak, ki je hkrati tudi zaščita pred radonom. 

Zaščita proti radonu

Sicer pa se na temeljno ploščo položi protiradonska folija, ki preprečuje vdor radona skozi materiale v hišo. Zaradi radona in zrakotesnosti zunanjega oboda hiše je izjemno pomembno, da so kakovostno izdelani izrezi okoli inštalacij in dobro zatesnjeni. 

Pomembno je tudi, da se pri plitvi plošči, kjer ne bo kleti, toplotno izolirati tudi obod. S tem preprečimo zmrzovanje, saj plošča ne bo na globini pod 60 centimetrov, da bi bila varna pred tem.  

Kolikšna bo debelina toplotne izolacije, je odvisno od energijske varčnosti hiše, zasnove in tudi podnebnih razmer, v katerih bo. Načeloma velja, da za sNES zadostuje 24 centimetrov, torej dve plošči po 12 centimetrov, vendar na koncu ustrezno debelino izračuna projektant.