Odgovoril bom na vprašanja, kaj te plošče sploh so, kakšne so druge možnosti lesene gradnje, kakšno vlogo ima CLT-plošča in kakšno toplotna izolacija, kako je z vgradnjo stavbnega pohištva, kako z zrakotesnostjo in zvočno izolacijo, kje in kako se vgrajuje inštalacije, kolikšna je hitrost gradnje, kaj se naredi v tovarni in kaj na gradbišču. Skratka. Spoznali bomo prednosti in slabosti CLT-plošč v kontekstu ostalih tipov lesene gradnje. 

Kaj je CLT plošča?

Kratica CLT (cross laminated timber) pomeni križno lepljene lesene plošče. Enostaven postopek sestavljanja in lepljenja desk omogoča hitro in gospodarno proizvodnjo. Čeprav je CLT-plošča prišla v gradbeno prakso šele leta 1998, pa je zaradi univerzalne uporabnosti, dimenzijske stabilnosti in standardne izdelave hitro postala uporaben gradbeni polizdelek. 

Foto: Profimedia lesena hiša Prednosti lesene gradnje pred zidano

Vsaka lesena hiša je narejena v tovarni, kar pomeni zelo natančen razrez vseh sestavnih delov. Investitor tako kupi hišo, medtem ko se zidana sestavlja na gradbišču iz veliko, včasih tudi nekompatibilnih, delov. Za hišo iz tovarne se naredijo vsi potrebni izračuni glede inštalacij in celotnega ogrevalnega sistema. Možnost napak se zmanjša na minimum. Pomembna je tudi hitrost gradnje, saj se lesena družinska hiša postavi na temelje v dveh do treh dneh.

Nova hiša Izračuni, ki govorijo v prid leseni gradnji

Trije osnovni sistemi lesene gradnje

V konstrukcijskem smislu so to masivna, skeletna in panelna gradnja.

Masivna gradnja: To je hiša iz okroglih hlodov, obdelanih brun ali rezanih prizem. Gradnja takih bivalnih stavb brez toplotne izolacije v Sloveniji ni več dovoljena. Sodobno masivno gradnjo uspešno nadomeščajo CLT-plošče, ki imajo v vseh pogledih prednosti glede transporta, požarne in potresne varnosti, teže, paroprepustnosti, natančnosti razreza, enostavnosti sestavljanja in veliko možnosti pri zasnovi plasti ovoja stavbe.

Skeletna gradnja: Najlažje si jo predstavljamo kot kozolec, kjer se stebre obojestransko zapre s ploščami, vmes pa vgradi toplotna izolacija. Dodatne debeline toplotne izolacije na ovoju so poljubno debele, tudi izbor notranjih stenskih in zunanjih fasadnih oblog je raznolik. 

Okvirna (panelna) gradnja: V tovarni se naredi celotna stena, vključno z inštalacijami in stavbnim pohištvom. Na gradbišču se le spoji stike med stenami in kasneje poveže inštalacije. 

Za vse tri sisteme lesene gradnje je treba zagotoviti strokovno izvedbo vseh sestavnih delov hiše. Ne pozabimo, da napake in kasnejše težave nastanejo na gradbišču. 

Montažne hiše Panelna in skeletna gradnja: Katera je boljša?

Temeljenje

Temeljna plošča je najboljša rešitev za vse novogradnje, saj uspešno reši tri največje probleme stika stavbe z zemljo. Prvi je seveda nosilnost, druga dva pa sta hidro in toplotna izolacija. Vse to se sicer lahko naredi tudi pri pasovnih temeljih, a z veliko več tveganja, da se med gradnjo naredijo napake. Stene iz CLT-plošč so na temelje vijačene s kovinskimi kotniki. 

Foto: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra lesena hiša Plasti zunanjega ovoja 

CLT-plošče imajo popolnoma enako vlogo kot zid iz opeke. To pomeni, da so nosilne, na njih vgradimo inštalacije in pritrdimo toplotno izolacijo. Vanje pa zunanje stavbno pohištvo. Sestavni del ovoja je tudi notranji in zunanji sloj. Znotraj je to pogosto mavčna plošča, nikakor ni edina možnost. Brez težav se lahko vgradi tudi omet, denimo tankoslojni z lepilom in mrežico, ali pa debeloslojni klasični ali glineni. Zunanja zaključna plast so lahko vse oblike kontaktnih in prezračevanih fasad. Videz zaključnega sloja določa podrobnosti pri sestavljanju celotnega ovoja stavbe. 

Foto: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra lesena hiša Toplotna izolacija se lahko vgradi na obeh straneh CLT-plošče. Izolacije so lahko različne na zunanji in notranji strani. Marsikdo pa se odloči, da bo na notranji strani imel vidno leseno steno. V ta namen izdelovalci CLT-plošč naredijo lepšo površino, ki jo v tovarni zbrusijo, na stavbi pa pred vselitvijo premažejo z oljem. 

Tlaki

Tudi pri tlakih se bo pojavila dilema: betonski plavajoči estrih ali suhomontažni tlak. Kdor je zaskrbljen, da vlaga iz betona in les ne gresta skupaj, naj ga potolažim. Vlaga iz betona nikoli ne sme priti do lesa, zato med svetovanjem izjemno natančno opišem vlogo vsake od plasti tlaka. Seveda v kontekstu položaja. Tlak proti neogrevani kleti ali podstrešju ima drugačne plasti in debeline materialov, kot tlak med ogrevanimi etažami. V vsakem primeru pa so pri izvedbi tlakov največja nevarnost zvočni mostovi. 

Inštalacije

„Štemanje“ kanalov za inštalacije na stenah seveda ni možno, zato se jih montira na CLT-ploščo znotraj ali zunaj, prekrije pa s toplotno izolacijo. Pri kanalizacijskih in vodovodnih ceveh je to dobrodošlo, saj se s tem izrazito zmanjša šum. Praviloma se cevi pritrjuje z objemkami, če pa jih je več, se zanje naredi inštalacijski kanal. Najbolj praktično je, da se za vse inštalacije na notranji strani naredi inštalacijsko plast.

Tesnenje

Zrakotesnost je zahteva sodobne gradnje. Gradnja s CLT-ploščami je za dobre izvajalce enostavna. Na ovoju se vedno tesni vse stike CLT-plošče z drugo ploščo (recimo strop med etažama) ali z drugim materialom (recimo temeljno ploščo). Tesni se tudi pri vgradnji stavbnega pohištva na ovoju. Sicer pa parna ovira na ovoju ni potrebna, saj so CLT-plošče dovolj paro zadrževalne. To je velika prednost pred drugimi tipi lesenih hiš, kjer se v praksi pojavi največ napak prav pri zrakotesnosti, bolj natančno pri zagotovitvi zrakotesnosti parne ovire. V praksi je ta namreč pogosto preluknjana kot švicarski sir. Pomembna dobrobit zrakotesnosti je tudi zvočna izolativnost, na katero pa se spomnimo šele po vselitvi. 

Lesena gradnja Dober zgled: Nagrajena slovenska hiša in blok