Govorimo o tulipanih. Cvetlicah, ki so sicer zdaj nekaj povsem običajnega na večini vrtov, nekoč pa so veljale za simbol lepote in razkošja, neizmernega bogastva, celo napuha. Zaradi čebulic tulipanov so se vrstili tatvine, bankroti, brezposelnost, zatresli so celo borzo.
Iz Perzije na Dunaj in potem na Nizozemsko
Tulipani izvirajo iz Perzije, v Evropo pa jih je v 16. stoletju svojemu prijatelju, dunajskemu dvornemu vrtnarju Carlousu Clusiusu poslal habsburški odposlanec Ogier de Busbecq. Vrtnar, ki je bil nad njimi navdušen, jih je poimenoval po besedi tolibant, kar po turško pomeni turban. Kasneje se je z dunajskega dvora preselil na Nizozemsko in tam začel tulipane gojiti. A ni bil edini, ki je bil očaran nad njimi, čebulice so hoteli tudi drugi, zato so mu jih neke noči ukradli.
Tulipomanija se je končala s pokom balona
Sledilo je obdobje sajenja in razmnoževanje čebulic ter njihova prodaja. Ta je cvetela, povpraševanje je bilo izjemno, razvil se je špekulacijski posel, ki se je odvijal v zadnjih sobanah domov in gostiln, cene posameznih čebulic pa so lahko dosegle celo vrednost hiše. Na dvoru Sončnega kralja so tulipani postali dvorna roža in znak neizmernega bogastva.
Izberite pravo sorto zase
Zdaj so čebulice tulipanov dostopne vsem in povsod, izbira sort pa izjemna. Med najpogostejšimi velja omeniti Darwinove tulipani in preproste zgodnje sorte, ki se na naših vrtovih zelo dobro obnesejo. Če želite tulipane tudi v vazi, potem velja izbrati Mendlove in zelenocvetne tulipane, za papagajske tulipane so značilni resasti, perju podobni cvetovi. Če želite živopisane cvetove, potem izberite Rembrandtove tulipani, če želite zgodnejše in nižje, pa Kaufmannove. V skalnjakih se dobro obnesejo botanični in Greigovi tulipani. Sorte so napisane na vrečicah, v katerih čebulice prodajajo.
Sadimo v skupine po deset in več
Tulipane sadimo oktobra in novembra, dokler zemlja ne zmrzne. Sadimo jih s špičastim delom navzgor za dve čebulici globoko, med njimi pa naj bo razdalja za približno za tri čebulic. Zemlji je treba dodati dobro mero peska in mivke. Tako preprečimo, da bi čebulice pozimi, ko je v zemlji veliko vlage, zgnile. Hvaležne pa bodo tudi za nekaj komposta.
Sadimo jih v skupine vsaj po pet do deset, raje pa še več, lahko samostojno, lahko pa jim dodamo oziroma jih obdamo z drugimi spomladi zgodaj cvetočimi čebulnicami. Družbo jim lahko delajo hijacinte, narcise, jarice, žafrani, holandske perunike in okrasni luki. Kombiniramo jih po velikosti in barvi, pri tem pa velja, da manjše čebulnice sadimo bolj plitko in skupaj, vendar ne neposredno nad tulipane.
Mesto jim lahko najdemo tudi med trajnicami, le da tu običajno ni toliko prostora, zato jih sadimo pa dve ali tri skupaj, lahko pa tudi posamezno.
Uspevajo tudi v cvetličnih loncih
Tulipani in druge čebulnice bodo dobro uspevale tudi v cvetličnih loncih. Tako bodo že zgodaj spomladi krasile vhode, balkone in terase. Mešanico zanje pripravimo podobno kot, če jih sadimo v gredo, dodamo le še nekaj namenske zemlje za cvetlične zasaditve. Za sajenje pa imamo čas tudi konec novembra. Lonce razpostavimo po dvorišču ali balkonu, lahko so izpostavljeni padavinam, sicer pa jih je treba vsake toliko časa zaliti, vsekakor pa morajo biti izpostavljeni mrazu.
Čebulic ne izkopavamo, vendar lahko pričakujemo, da se z leti izčrpajo, nekatere zgnijejo, nekatere pa pospravijo voluharji, saj jih naravnost obožujejo. Zato je treba vsako jesen nekaj tulipanov in drugih čebulnic posaditi na novo. Da bi se obdržale čim dlje, pa jim je treba takoj po cvetenju spomladi odstraniti cvetne glavice. Liste pa je treba pustiti vse dokler se na gredici ali v loncu ne posušijo.
V galeriji zgoraj smo zbrali nekaj idej za zasaditev v lonce in na gredice.
Zakaj bi človek sadil nekaj, česar ne more pojesti? ;) Iz zgodovinskega zapisa je zanimivo še nekaj, kar se ne …