Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je na današnji novinarski konferenci predstavil akcijski načrtu za zmanjševanje energetske revščine v katerem so določeni cilji, ukrepi in sredstva za zmanjševanje energetske revščine v Sloveniji.  V prihodnjih treh letih bo v za ta namen skoraj 34 milijonov evrov. 

Na ministrstvu so že lani oktobra z uredbo o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev resno pristopili k reševanju in zmanjševanju energetske revščine. Ta predstavlja pravno podlago za akcijski načrt za zmanjšanje energetske revščine, ki bo šel v vladno obravnavo prihodnji teden.

Naložbe v vsaj 8000 energetsko revnih gospodinjstvih

V njem so opredeljeni trije krovni cilji do leta 2030, ki so usklajeni s predlogom posodobitve NEPN. Prvi je zmanjšanje deleža energetsko revnih gospodinjstev od 3,8 do 4,6 odstotka. Drugi cilj je izvedba naložb na področju učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov (OVE) v najmanj 8000 energetsko revnih gospodinjstvih. Tretji pa predvideva ciljni kumulativni prihranek energije v energetsko revnih gospodinjstvih v obdobju od 2021 do 2030 v višini 573 GWh. 

Do konca leta 2026 načrtujejo izvedbo naložb na področju učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov (OVE) pri energetsko revnih gospodinjstvih, naložb za vgradnjo novih kurilnih naprav na lesno biomaso, naložb v skupne ukrepe pri energetski prenovi večstanovanjskih stavb in naložb za vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti. 

"To so prednostno ukrepi energetske učinkovitosti, s katerimi zmanjšujemo rabo energije in emisije toplogrednih plinov ter izboljšujemo bivalne pogoje ranljivim skupinam v naši družbi. Akcijski načrt je ključen tudi zaradi zagotavljanja pravičnega prehoda v nizkoogljično družbo za vse, kot tudi za uspešno dodeljevanje pomoči ranljivim skupinam, ki je za zmanjševanje energetske revščine že na voljo," je danes poudaril minister.

Iz socialnega sklada za podnebje še dodatnih 300 milijonov

Za izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta v obdobju od 2024 do 2026 je zagotovljenih 33,8 milijona evrov, od tega 27 milijonov evrov za investicijske ukrepe URE in rabe OVE, pet milijonov evrov za vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti in 1,8 milijona evrov za delovanje projektne pisarne z regionalnimi svetovalnimi točkami ter neformalno mrežo za informiranje in ozaveščanje.

Do konca leta 2026 sta glavna vira sredstev sklad za podnebne spremembe in evropski sklad za regionalni razvoj. Na ravni EU bodo v obdobju od 2026 do 2032 za zmanjševanje energetske revščine na voljo tudi sredstva iz socialnega sklada za podnebje, kjer je za različne namene za Slovenijo predvidenih dobrih 300 milijonov evrov sredstev, od katerih bo velik del sredstev predvidoma namenjenih ravno tem ukrepom iz akcijskega načrta.

Decembra pet milijonov evrov subvencij

Glavni izvajalec ukrepov za zmanjševanje energetske revščine je Eko sklad. "Eko sklad ponuja nepovratna finančna sredstva oziroma spodbude za energetske prenove stanovanjskih stavb tudi za najbolj ranljiva gospodinjstva in jim na ta način omogoča, da si z izvedbo ukrepov, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost njihovih stavb, dejansko izboljšajo bivanjske pogoje ter zmanjšajo porabo stroškov za energente", je na konferenci povedala Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada.

Eko sklad bo predvidoma 1. decembra objavil nov javni poziv za energetsko revna gospodinjstva, v okviru katerega bo možno pridobiti spodbudo v višini do 18.000 evrov oziroma do 12.000 evrov za toplotno izolacijo streh, fasad, vgradnjo energetsko učinkovitih oken, zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi na lesno biomaso ter za druge energetsko varčne rešitve. 

Na javni poziv se bodo lahko prijavili tisti, ki so vsaj polovični lastniki stanovanjskih stavb oziroma stanovanj, ki so materialno ogroženi in živijo v stavbah, ki so resnično v slabem stanju in potrebne energetske prenove. 

V petek se zapira poziv za sončne elektrarne

Minister Kumer je na današnji skupni novinarski konferenci napovedal še eno novost, in sicer prenos subvencioniranja projektov samooskrbnih sončnih elektrarn z Eko sklada na Borzen. Trenutno se naprave za samooskrbo sofinancirajo prek Eko sklada s sredstvi podnebnega sklada, po vzpostavitvi naložbene pomoči za naprave za samooskrbo v okviru centra za podpore Borzen pa se podeljevanje subvencij za samooskrbne sončne elektrarne, ki bodo priklopljene na način netmeteringa (po stari uredbi), prenese na Borzen. 

Razpis za sofinanciranje na Eko skladu se zaključuje v petek, 24. novembra 2023, javni poziv na Borzenu, za katerega je predvidenih okoli 14 milijonov evrov in bo namenjen prebivalstvu, pa bo objavljen predvidoma marca 2024. Tisti, ki ne bodo ujeli razpisa na Eko skladu, bodo upravičeni do subvencije na Borzenu. Edina razlika je torej, da se bodo odslej z vlogami obračali na Borzen. 
Na ministrstvu podarjajo, da ni treba hiteti, saj noben prosilec ne bo ostal brez podpore. Prehod bo sicer trajal od dva do tri mesece, vendar bodo prosilci na Borzenu obravnavani hitreje, saj bodo vloge lahko oddali v digitalni obliki prek aplikacije, ki bo uporabnikom prijazna in bo omogočala ažurno in hitro obdelavo podatkov.