Na negativne posledice sodobnega načina življenja v zaprtih prostorih je v zadnjih desetletjih opozorilo veliko znanstvenih raziskav, izsledki pa dokazujejo, da omejena količina svežega zraka in dnevne svetlobe negativno vpliva na razpoloženje, spanje in delovno storilnost. Izsledki raziskave, ki jo je marca lani opravilo podjetje Velux v sodelovanju z inštitutom za analizo YouGov in v okviru katere je bilo prek spleta opravljenih 16.000 razgovorov s posamezniki iz 14 držav v Evropi in Severni Ameriki, so skrb vzbujajoči.
Med drugim razkrivajo, da se ljudje sploh ne zavedamo, koliko časa v resnici preživimo v zaprtih prostorih – 82 odstotkov anketirancev je menilo, da v zaprtih prostorih preživijo manj kot 21 ur na dan, 62 odstotkov pa, da manj kot 18 ur, v povprečju torej 66 odstotkov svojega časa. Raziskave Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in ameriške agencije za varovanje okolja (EPA) pa so pokazale, da ljudje v zaprtih prostorih v povprečju preživijo kar 90 odstotkov svojega časa ali skoraj 22 ur na dan, medtem ko na običajen delovni dan v povprečju preživimo na prostem le 15 minut.
Zrak v zaprtih prostorih je do petkrat bolj onesnažen
Ameriška agencija za varovanje okolja v okoljskem poročilu navaja, da je zrak v zaprtih prostorih tudi do petkrat bolj onesnažen od zraka na prostem. "Zrak v naših domovih je sprva enak zunanjemu, z enakim onesnaženjem, ki je prisotno na prostem. V razmeroma kratkem času pa ga dodatno onesnažijo snovi, ki se širijo iz gradbenih materialov, čistil, pohištva, elektronskih pripomočkov, plastike, igrač ... Z dihanjem in vsakodnevnimi opravili, denimo s kuhanjem, sušenjem perila in prhanjem, se kakovost zraka, ki ga dihamo v zaprtih prostorih, še poslabša," poudarja Katja Ličen Pajenk iz podjetja Velux Slovenija.
Več naravne svetlobe je naše telo deležno podnevi, bolje se počutimo, bolje in lažje opravljamo svoje obveznosti, ponoči pa bolje spimo. Večina ljudi je že izkusila višjo raven pozornosti, ki pride z delom v svetlem prostoru z dnevno svetlobo, kar so pokazale tudi študije. V raziskavi iz leta 2003 (Heschong-Mahone Group; Windows and Offices: A Study of Office Worker Performance and the Indoor Environment) so proučevali delavce v klicnem centru in druge pisarniške delavce.
Njihovo učinkovitost so merili z delovnimi nalogami in posebnimi kognitivnimi preizkusi in ugotovili, da dober razgled in dnevna svetloba znatno izboljšata storilnost – delavci v klicnem centru, ki imajo z delovnega mesta lep razgled, klice obravnavajo od šest do 12 odstotkov hitreje v primerjavi s tistimi, ki ne vidijo ven, pisarniški delavci pa so preizkuse umskih funkcij in priklica spomina opravili od 10 do 25 odstotkov bolje kot njihovi kolegi, ki s svojega delovnega mesta niso bili deležni razgleda skozi okno. Vseevropska študija Sinphonie2, ki je vključevala 114 šol iz 23 držav, pa je pokazala, da več dnevne svetlobe v učilnicah izboljša rezultate preizkusov učencev pri matematiki in logiki tudi do 15 odstotkov.
Strešna okna zagotovijo dovolj svetlobe in svežega zraka
Tudi v prihodnje bomo večino svojega časa preživljali v zaprtih prostorih, zato morajo biti stavbe načrtovane tako, da nudijo dovolj dnevne svetlobe in svežega zraka.
Zakonodaja graditelje zavezuje h gradnji in prenovi v skoraj ničenergijskem standardu, to pa zahteva več zavedanja o naravni svetlobi in znanja o njenem pravilnem načrtovanju.
Strešna okna, denimo, dajejo dvakrat več osvetlitve kot okna v frčadi in do dvakrat več kot fasadna okna. Okno, vgrajeno v ravno streho, pa prostor osvetli tudi do trikrat bolje kot fasadno.
Na splošno velja, da naj bi zastekljene površine zavzemale 20 odstotkov celotnega tlorisa prostora. Z enim večjim strešnim oknom lahko tako zadovoljivo osvetlimo 46 odstotkov prostora, s štirimi manjšimi, ki so enakomerno razporejena po prostoru, njihova skupna površina pa je enaka površini večjega okna, pa bomo ustrezno osvetlili kar 65 odstotkov prostora.
Priporočena višina za vgradnjo je na spodnji višini 90 centimetrov, najvišja točka okna pa naj ne bi bila višje kot na 200 centimetrih. Seveda je vse odvisno od višine parapetnega zidu in od naših želja oziroma potreb. Vsekakor velja upoštevati priporočilo, da naj bo okno vgrajeno na takšni višini, da nam bo ponujalo razgled na bližnjo okolico. Da bi omogočalo razgled na okolico iz sedečega položaja, mora biti vgrajeno na višino približno meter od tal. "Če je parapetni zid visok meter in pol, lahko strešno okno vgradimo šele od te višine naprej, s tem pa mansardi odvzamemo razgled," pojasni Katja Ličen Pajenk.
V prostoru, v katerem se čez dan več zadržujemo, je strešno okno priporočljivo vgraditi na sončni strani – ko ga bodo osvetlili sončni žarki, bo prostor deloval bolj toplo in prijetno, hkrati ga bodo tudi ogrevali. "Pasivno ogrevanje skozi zastekljene površine je z vidika energijske učinkovitosti dobrodošlo zlasti v jesenskih, zimskih ali zgodnjih spomladanskih dneh," še pravi Ličen Pajenkova in doda, da ne smemo pozabiti na senčila, notranja in zunanja.
Ta so nujna za prijetno bivanje v mansardi, tudi če je podstreha izdatno toplotno izolirana. Kakovostna zunanja senčila preprečujejo segrevanje stekla in s tem pomembno zmanjšajo vdor toplote skozi okno v bivalne prostore, kar lahko prihrani tudi do 80 odstotkov energije, ki bi jo sicer potrebovali za ohlajanje prostorov v poletni vročini.
Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.