Ni vsaka strešna kritina primerna za vsako streho in vsako okolje, zato je treba pri njeni izbiri poznati njene lastnosti. Predvsem mora prenašati vremenske vplive, sneg, veter, točo, mraz, vročino in dež. Izpostavimo naj še mehansko odpornost in odpornost proti ognju ter dimenzijsko stabilnost.
Najbolj pa na izbiro kritine vpliva naklon strehe. Ta je običajno pogojen s tipičnimi vremenskimi razmerami, ki so značilne za posamezno območje. Zaradi pričakovane obilice snega imajo hiše na Gorenjskem in v Posočju bolj strme strehe, z nakloni od 45 do 60 stopinj, na Primorskem, Krasu in Notranjskem ter v Vipavski dolini in Brkinih so zaradi močnega vetra značilne položnejše strehe, od 5 do 30 stopinj, v osrednji Sloveniji in drugod so nakloni nekje vmes, od 30 do 45 stopinj.
Opečna kritina
Pri nas poznamo tri vrste opečne kritine, za višje naklone 30 do 45 stopinj, sta primerni predvsem bobrovec in zareznik, na Primorskem, kjer so nakloni streh manjši, pa se uporablja predvsem korec. Bobrovec lahko uporabimo tudi pri naklonih do 60 stopinj, vendar ga je treba polagati z dvojnim prekrivanjem, strešnike druge vrste podložimo s strešniki prve vrste.
Opečni strešniki so iz naravnega materiala, ki je odporen na večino vremenskih vplivov, dobro prenašajo vročino in mraz, ultravijolične žarke in kisline. Opečna kritina je negorljiva in mehansko vzdržljiva. Da ne bi vpijala vode, saj je glina porozen material, ji površino zaščitijo z engobo in glazuro. Slabše pa prenaša točo, še posebej, če so zrna velika. Vendar je prednost opečne kritine ta, da lahko po toči, če le ni popolnoma uničila strehe, zamenjamo zgolj posamezne poškodovane strešnike. O opečni kritini je treba vedeti še, da je njena teža kar precejšnja. Kvadratni meter strehe bo obremenila s 40 kilogrami. To je treba upoštevati predvsem pri menjavi denimo katere od lahkih kritin in preveriti, ali je konstrukcija ostrešja sposobna prenesti nove večje obremenitve.
Betonska kritina
Strešniki so narejeni iz mešanice cementa, agregata in vode, ki jim dodajajo pigmente, zato so na voljo v različnih barvah. Uvrščajo se med težke kritine, saj streho obremenijo z več kot 40 kilogrami na kvadratni meter. Preden se pri menjavi strehe odločimo zanje, je nujno preveriti trdnost ostrešja in ga ustrezno prilagoditi novi obtežitvi. Je pa njihova teža tudi prednost, saj so bolj odporni na vetrne obremenitve in na točo ter zagotavljajo večjo zvočno izolativnost. Za betonske strešnike je značilno še, da vpijajo zelo malo vode, zato so odporni proti zmrzali, kar jim zagotavlja dolgo življenjsko dobo. Najbolj primerni so za strehe z naklonom od 20 do 45 stopinj.
Vlaknocementna kritina
Sodobna vlaknocementna kritina je nadomestila nekoč zelo razširjeno in zdravju škodljivo azbestno kritino, ki je v Sloveniji prepovedana že od leta 1996. Vlaknocementne plošče so lahke (približno 15 kg/m²), paroprepustne, odporne proti koroziji in zmrzali, ter negorljive.
Bitumenska kritina
Bitumenska kritina, bolj znana kot tegola, je še lažja od vlaknocementnih plošč. Teža na kvadratni meter je zgolj 10 kilogramov. Zaradi svoje prilagodljivosti je primerna za pokrivanje streh vseh naklonov, predvsem pa je pogosta izbira pri razgibanih strehah in tistih, ki imajo denimo okrogline.
Trdnost in odpornost na vse vremenske vplive, tudi točo, ji zagotavlja osnovna surovina bitumen. Kritina ne vpija vode, je odporna na ogenj, odpornost proti UV-žarkom pa ji zagotavlja zaključni nanos granulata, ki ji daje tudi barvo. Dimenzijska in mehanska odpornost bitumenske skodle je odvisna tudi od nosilca. Največkrat je to steklena koprena, ki ne vpija vode in ne spreminja dimenzij, kar tudi skodli podaljšuje življenjsko dobo. Prednost te kritine je tudi preprosta in hitra vgradnja.
Kovinska kritina
Najlažja med kritinami je kovinska, kvadratni meter obremeni zgolj s šestimi kilogrami. Zato je pogosta izbira pri menjavi stare kritine, saj jo lahko položimo kar čeznjo, hkrati pa ne obremenimo ostrešja. Njena posebnost je tudi, da jo lahko uporabimo na najbolj položnih strehah ali celo pri naklonih 80 ali 90 stopinj. Mehansko in dimenzijsko je zelo obstojna, odporna na prav vse vremenske vplive s točo vred, manj pa je zaradi majhne teže primerna na zelo vetrovnih območjih. Še ena od njenih pomanjkljivosti je slaba zvočna izolativnost. Kovinsko kritino izdelujejo iz aluminijske, pocinkane, jeklene pločevine ali nerjavnega jekla, kot ravne ali valovite plošče različnih dimenzij.
Ne glede na to, katero vrsto kritine izberemo, ta ne bo dolgo in kakovostno opravljala svoje naloge, če ne bo pravilno vgrajena in pritrjena. Poleg tega je ključno, da so tudi nosilna konstrukcija ostrešja in plasti pod kritino izvedene pravilno. Brez zračnega kanala, toplotne izolacije, parnih zapor ali ovir, sekundarne kritine, bo življenje pod streho lahko neznosno, kritina pa bo bistveno hitreje propadala, kot bi sicer. Kako mora biti sestavljen sistem pod streho, je odvisno od nekaterih lastnosti posamezne kritine, in od tega, ali bomo neposredno pod njo bivali ali pa bo prostor neizkoriščen.
Vse o gradnji in obnovi ter njunih izkušnjah lahko preberete tukaj.