Majhne, a skrajno škodljive ličinke hroščev pokalic, ki jim rečemo strune, so nočna mora vseh vrtnarjev. Požrešna mala bitjeca najbolj ogrožajo krompir, korenje, solato, repo in druge vrtnine, v vrt pa jih najhitreje privabimo s hlevskim gnojem. Strune privabimo tudi z zelenim gnojenjem z deteljo, saj jo obožujejo. Med drugimi razlogi strokovnjaki navajajo še porušeno ravnovesje tal, nepravilno uporaba insekticidov in neupoštevanje kolobarja. Če so strune redne gostje na našem vrtu, moramo biti pri kolobarjenju še posebej pazljivi, saj to pomeni, da se na istem mestu na vrtu ne smejo znajti koruza, krompir, čebula, kapusnice, korenček, zelena ali solata.
Še eno dejstvo govori v njihov prid - so izjemno trpežne. Tudi, če se lotimo njihovega zatiranja, prvo leto skoraj gotovo ne moremo računati na velik uspeh, drugo leto lahko pričakujemo nekaj napredka, dokončno znebimo pa se jih lahko tudi šele po štirih letih, saj se strune navadno v prsti zadržujejo dve do tri leta..
A prav zdaj je za bitko s strunami čas najbolj idealen, saj so v obdobju levitve, kar pomeni, da je njihova koža najbolj mehka. Naslednji cikel, ko se bodo levile, bo šele septembra. Do takrat pa nam na vrtu lahko povzročijo ogromno škodo.
Kako jih torej ustaviti? Poleg insekticidov, namenjenim strunam, si lahko pomagamo tudi z apnenim dušikom in organsko zastirko, dobro je tudi, da redno okopavamo in zračimo zemljo, po koncu rastnega cikla vrtnih rastlin pa na gredice posejemo oljno redkvico in belo gorjušico. V času cvetenja rastline pokosimo in jih zakopljemo v tla. Strune sovražijo še žametnice in ognjič. Privabili pa jih boste s krompirjem - zvečer ga nastavite na vrt, zjutraj pa ga uničite s strunami vred.
Kako jih prepoznamo?
Ličinke so podolgovate, odrasle dosežejo do 35 milimetrov v dolžino in so rumene in rdečkaste barve. Njihovo telo spominja na žico ali struno, od koder izhaja tudi njihovo ime. Pojedo korenine mladih rastlin, pregriznejo koreninski vrat ali se zavrtajo v gomolje.