Na ministrstvu za solidarno prihodnost, ki je med drugim odgovorno tudi za stanovanjsko politiko, vztrajajo pri zavezi, da se na leto zgradi 2000 najemnih stanovanj. Zato je vsako leto treba zagotoviti od 100 do 150 milijonov evrov. In to kljub temu, da vir financiranja še vedno ni znan. 

Gradnjo stanovanj je treba namreč sistemsko urediti in zagotoviti tudi sistemski namenski vir, tako izhaja tudi iz koalicijske pogodbe. Vendar kot je nedavno povedal državni sekretar na ministrstvu Klemen Ploštajner, je o naravi vira še preuranjeno govoriti, čeprav so ob nastanku ministrstva za solidarno prihodnost napovedali, da je za oblikovanje stabilnega sistema financiranja javne gradnje stanovanj treba spremeniti stanovanjski zakon. To naj bi naredili leta 2024, zdaj pa je državni sekretar povedal, da je treba sprejeti poseben zakon, v katerem naj bi se opredelil namenski vir za gradnjo najemnih stanovanj. Tega pa naj bi sprejeli šele leta 2025. 

Najem najmanj za tri leta

Vendar to ne pomeni, da so se odpovedali spremembam oziroma prenovi stanovanjskega zakona prihodnje leto. Kot je poudaril Ploštajner, naj bi med drugim drugače uredili tržni najem in predvsem zmanjšali oddajo oziroma najem stanovanj na črno. V ta namen naj bi bolj ažurno evidentirali najemne posle, lastniki stanovanj pa bi morali pristojni instituciji redno posredovati najemne pogodbe. 

Drugi ukrep na tem področju naj bi bila po zgledu iz tujine omejitev najemnih pogodb, predlagajo najmanj tri leta, s čimer bi povečali varnost najemnikov oziroma najemnih razmerij.

Različne stoplnje obdavčitve najemnin

Poseči nameravajo tudi v obdavčitev najemnin, čeprav je to v pristojnosti ministrstva za finance. Temu so predlagali, da bi se davčne stopnje določile glede na trajanje najemne pogodbe. Tudi s tem naj bi povečali varnost najemnih razmerij, lastnike stanovanj pa spodbudili k dolgoročnejšemu oddajanju. 

Stožji pogoji oddaje turistom

Prenovljeni stanovanjski zakon naj bi posegel tudi na področje kratkoročnega oddajanja, ki poteka prek različnih platform, na primer Airbnb in Booking. To področje je sicer v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo, ki pa mu ministrstvo za solidarno prihodnost predlaga, da takšno oddajanje omeji časovno in lokacijsko. 

Tako naj bi lastnik stanovanja za kratkoročni najem prek platform lahko po novem oddajali največ 30 dni na leto in še to pod pogojem, da imajo v tem stanovanju prijavljeno stalno prebivališče. 

Če bi želeli oddajati več kot 30 dni na leto, pa bi morali odpreti dejavnost in hkrati spremeniti namembnost stanovanja. Pridobiti bi morali tudi soglasja in dovoljenja, v blokih denimo soglasja sosedov.  

Na podeželju brez omejitev

A to niso edine omejitve oziroma zahteve, ki jih predlagajo. Oddajanje prek platform bi omejili tudi lokacijsko, kar pomeni, da bi ga omejili tam, kjer primanjkuje stanovanj, torej v mestih oziroma urbanih središčih. Na podeželju, kjer stanovanjskih problemov ni, pa omejitev ne bi bilo.