"Dobili smo gradbeno dovoljenje za gradnjo družinske hiše, a tik preden je postalo pravnomočno, je sosed vložil pritožbo na drugostopenjski organ. Ta zdaj odloča. Bojimo se, da bo sosed šel še naprej, tudi če bo njegova pritožba zavrnjena in gradbeno dovoljenje potrjeno že drugič. Zaradi njegovega pritoževanja smo izgubili že več kot štiri mesece, v zadnji fazi pa lahko sproži še upravi spor. Koliko bo trajalo na sodišču, lahko le ugibamo. Ta čas pa ne moremo graditi,“ nam je zaupal bralec, ki se sprašuje, kaj sploh lahko naredi. 

Sosedi so stranski udeleženci

V postopku izdaje gradbenega dovoljenja so vsi sosedi, katerih parcele mejijo na parcelo, na kateri je načrtovana gradnja, stranski udeleženci. Te upravni organ oziroma upravna enota, ki vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja, povabi k udeležbi. Vsak, ki je vabljen, mora svojo udeležbo tudi priglasiti, sicer se šteje, da se z nameravano gradnjo strinja in se kasneje ne more več vključiti v postopek ter nima pravice do pritožbe. Investitor lahko tudi pridobi pisna soglasja vse sosedov, da se z načrtovano gradnjo strinjajo, v tem primeru obravnave na upravni enoti ni. 

Gradbeni zakon določa še, da morajo stranski udeleženci, ki se odzovejo na obravnavo in se z gradnjo ne strinjajo oziroma ji ugovarjajo, svoje trditve argumentirati in zanje predložiti dokaze. 

Sosed vztraja kljub zavrnitvi njegovih argumentov

Kot nam je zaupal bralec, je bil sosed prisoten na obravnavi, predstavil je svoje argumente in dokaze, vendar je upravni organ ugotovil, da načrtovana gradnja izpolnjuje vse predpise o graditvi oziroma je z njimi skladna, zato so na upravni enoti gradbeno dovoljenje za hišo tudi izdali. 

Z enakimi argumenti, kot na upravni enoti, je sosed nastopil tudi v pritožbi, ki jo kot drugostopenjski organ obravnava ministrstvo za naravne vire in prostor. Rok za izdajo odločbe o pritožbi je dva meseca.  

Ker zoper odločbo ministrstva pritožba ni možna, se sosed, če njegovi pritožbi ne bo ugodeno, lahko odloči za tožbo na upravnem sodišču in sproži upravni spor. 

Ali je to zavlačevanje?

Zanimalo nas je, zakaj se lahko nekdo, ki mi je bilo v postopku že dokazano, da njegov ugovor na gradnjo nima osnove, še naprej pritožuje, in ali s tem zgolj zavlačuje postopek. Investitor pa v tem času ne more graditi, s čimer se mu dela materialna škoda. 

Na ministrstvu za naravne vire in prostor najprej navajajo, da mora stranski udeleženec, ki ugovarja gradnji, po določbah gradbenega zakona za svoje trditve v izjavi predložiti dokaze, hkrati pa po temeljnem načelu, ki je določen v 11. členu zakona o upravnem postopku velja "dolžnost govoriti resnico in poštena uporaba pravic“, kar pomeni, da morajo stranke in stranski udeleženci pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane. 

Na podlagi tega naj bi uradna oseba, ki vodi postopek, presojala ali je določen dokazni predlog namenjen zgolj zavlačevanju postopka ali pa bi dejansko pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja. "Če stranski udeleženec v postopku na prvi stopnji ne navede dejstev in dokazov, se ti lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka oziroma stranski udeleženec upravičeno ni mogel predložiti oziroma navesti na obravnavi,“ še pravijo.

Hkrati pa na ministrstvu poudarjajo, da ima pravico do pritožbe zoper gradbeno dovoljenje vsak stranski udeleženec, ki mu je takšen položaj bil priznan v postopku izdaje GD. Prav tako vsak stranski udeleženec lahko sproži upravni spor. V tem primeru lahko "investitor v sodnem postopku nastopa kot prizadeta stranka in ima možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, lahko podaja ugovore in predlaga morebitno izvedbo dodatnih dokazov.“

Investitor lahko vloži odškodninsko tožbo

Bolj konkreten odgovor smo dobili od enega od pravnikov, ki ne želi biti imenovan. Meni, da gre za zavlačevanje in ne uveljavljanje pravic, saj je bil sosed pozvan na obravnavo, da se izreče, gradbeno dovoljenje pa je bilo izdano. Investitor lahko poda zahtevek za odškodnino zaradi neupravičene pritožbe in zavlačevanja postopka, če bo tudi drugostopenjski organ pritožbo zavrnil in gradbeno dovoljenje potrdil. O tem se je dobro pogovoriti s sosedom, saj ga to morda lahko prepriča, da od pritožbe odstopi oziroma ga odvrne od morebitne namere, da sproži upravni spor. 

Odškodninsko tožbo lahko vloži na podlagi 12. člena stvarnopravnega zakonika, ki določa, da gre za navidezno izvrševanje pravice, če njen imetnik ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugemu škoduje.