Cilj Slovenije, da bo do leta 2030 delež OVE v končni rabi energije 27-odstoten, je praktično preteklost, saj ga bo morala s posodobitvijo nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zvišati na 30 ali celo 35 odstotkov. 

Sončne elektrarne so pomemben del na poti tega do tega cilja ali kot je na nedavni 9. Slovenski fotovoltaični konferenci na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer: „Sonce je kratko- in srednjeročno najboljši odgovor za razogljičenje.“ 

Lani velik preskok

Na vprašanje, kje smo na poti do tega cilja, ko gre za sončne elektrarne, je odgovoril dr. Marko Topič s fakultete za elektrotehniko, ki je izpostavil nekaj zanimivih podatkov. Še leta 2021 smo se z okoli 170 vati inštalirane moči na prebivalca uvrščali v spodnjo polovico evropskih držav, lani pa naredili precejšen preskok in s 300 vati na prebivalca precej napredovali. 

Lani se je število novih sončnih elektrarn v primerjavi z letom pred tem podvojilo, priključili smo jih 12.231. Največ soglasij za priključitev je bilo izdanih na območju Elektra Celje, največ sončnih elektrarn pa je bilo priključenih na območju Elektra Ljubljana, je še povedal. 

Kmalu naj bi dosegli en gigavat moči

Izpostavil je še en pomemben podatek, in sicer naj bi že prihodnje leto dosegli fotovoltaični gigavat in udejanjili multigigavatano fotovoltaiko na slovenskih tleh za doseganje podnebnih ciljev. Lani smo priklopili prvi dve elektrarni z močjo več kot 1 MW. Obe stojita v bližini Hrastnika.

Umeščanje velikih sončnih elektrarn je za zdaj precej omejeno oziroma na določenih področjih celo onemogočeno, zato je prav zdaj v parlamentarni proceduri zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) v prostor, s katerim bodo te postopke olajšali in omogočili. Z zakonom bodo odpravljene nekatere administrativne ovire in absolutne prepovedi, je na konferenci poudaril minister in dodal, da bodo učinki zakona vidni v dveh do treh letih. Ko bo zakon sprejet, bo sončne elektrarne možno namestiti tudi na degradirana območja, protihrupne ograje, jezera. 

Foto: zajem zaslona sončne elektrarne Za zdaj je velika večina sončnih elektrarn manjših moči in samooskrbnih. Po podatkih iz letnega poročila fotovoltaičnega trga, ki ga pripravijo na fakulteti za elektrotehniko, je v Sloveniji priključenih 30.557 sončnih elektrarn s skupno močjo 631,9 MW. Lani so proizvedle 645 GWh električne energije, kar predstavlja 6,3 odstotka vse proizvedene električne energije v Sloveniji, če odštejemo hrvaški delež energije iz NEK. Še leto pred tem je bil delež elektrike iz sončnih elektrarn le 3,7-odstoten.

Foto: zajem zaslona sončne elektrarne

Največ sončnih elektrarn v podarvski in savinjski regiji

Največ elektrarn deluje v podravski in savinjski statistični regiji, delež v vsaki je 19 odstotkov vseh sončnih elektrarn. Najmanj elektrarn je v zasavski regiji, ki je tudi najmanjša. 

Po moči na prebivalca pa je bila lani na prvem mestu savinjska regija s 474 W, sledita ji pomurska regija s 468 W in posavska s 449 W. Na repu seznama je bila lani osrednjeslovenska regija z največ prebivalci in s 168 W. Kot že rečeno je slovensko povprečje 300 vatov na prebivalca. 

Foto: zajem zaslona sončne elektrarne

Osončenje lani rekordno

Lani je bilo po podatkih laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko, leto rekordno tudi po sončnem obsevanju na vodoravno površino, doseglo je 1368 kWh/m². Letna rast povprečne vrednosti sončnega obsevanja na vodoravno površino je lani narasla na 7,6 Wh/m², kar je 2 W/m² več kot pred dvema letoma. Vzrok naraščanja sončnega obsevanja so klimatske spremembe, saj je ciklično delovanje sonca trenutno v upadanju, še piše v poročilu. 

Foto: zajem zaslona sončne elektrarne Kot še navajajo v poročilu, v fotovoltaični panogi deluje več kot 70 podjetij z od 500 do 800 zaposlenimi, letni promet pa je več kot 100 milijonov evrov. Na področju fotovoltaike v Sloveniji deluje tudi več kot 30 raziskovalcev.

dezurni@styria-media.si