Odkar velja nova uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, so sončne elektrarne dobile novo priložnost. Nova pravila so marsikaterega lastnika primerne strehe prepričala, da se naložba splača. Število sončnih elektrarn fizičnih oseb raste izjemno hitro, saj se je  njihovo število leta 2018 skoraj podvojilo v primerjavi z letom 2017.

Kaj se je spremenilo?

Z novo uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije iz leta 2016 odnos med lastnikom elektrarne in distribucijskim operaterjem deluje po principu t. i. Net meteringa, kar pomeni, da lastnik vso proizvedeno elektriko odda v omrežje, hkrati pa jo iz omrežja jemlje za delovanje vseh električnih porabnikov v gospodinjstvu. Na koncu leta distributer naredi obračun, kolikšna je razlika med oddano in prejeto elektriko. Če je ta v korist lastnika, višek iz sončne elektrarne proizvedene elektrike ostane v omrežju, če jo je porabil več kot proizvedel, pa mora razliko seveda doplačati. 

Proizvodnja elektrike iz samooskrbne sončne elektrarne torej ni več pridobitna dejavnost, saj lastnik elektrike ne prodaja, kot je veljalo pred uveljavitvijo uredbe. Zato tudi ne potrebuje statusa samostojnega podjetnika, temveč na trgu nastopa kot fizična oseba. Uredba zagotavlja še eno prednost. Nihanje cen elektrike v prihodnje, ne vpliva na lastnika sončne elektrarne.

Ne gre za zaslužke, temveč prihranke

Lastnik sončne elektrarne torej v dobi obratovanja ne more več zaslužiti, lahko pa nekaj privarčuje pri stroških gospodinjstva. Koliko, je odvisno od številnih dejavnikov, zato ne moremo posploševati ali celo računati, da bo vsaka sončna elektrarna stroške gospodinjstva znižala za 150 evrov na mesec. Prav vsak, ki razmišlja o takšni naložbi, mora višino prihranka izračunati glede na svoje okoliščine. Vsaj grobo oceno je pametno narediti. 

Foto: Profimedia Varčevanje

Ponudniki oglašujejo tudi do 190 evrov prihranka na mesec, vendar izračuni kažejo, da so prihranki lahko tudi bistveno nižji. Naredili smo okvirne izračune za dve konkretni hiši, ki sta si po bivalni površini, energijski učinkovitosti in številu članov gospodinjstva zelo podobni. Izračunali smo, da bi v eni privarčevali približno 155 evrov na mesec, v drugi pa zgolj 55.

Za oceno prihrankov morate pogledati svoje račune za elektriko in ogrevanje ter sešteti, kolikšen je strošek delovanja električnih porabnikov v gospodinjstvu, priprave tople vode in ogrevanja na leto in kolikšen bi bil ta seštevek v 30 letih, kolikor naj bi bila življenjska doba sončne elektrarne. 

Z zamenjavo ogrevalnega sistema do višjih prihrankov

V prvi hiši, ki meri 200 kvadratnih metrov, v njej pa živi štiričlanska družina, je strošek elektrike 90 evrov na mesec oziroma 32.400 evrov v 30 letih. Toplo vodo namreč pripravljajo s kar dvema električnima grelcema. Strošek kurilnega olja za ogrevanje pa je v povprečju 2000 evrov na leto. V naslednjih 30 letih, ne upoštevajoč rasti cen energentov, bodo njihovi stroški znašali 92.400 evrov.
Imajo dve možnosti. Priključijo lahko sončno elektrarno z močjo denimo 4 kWp, kar je več kot dovolj za povprečno gospodinjstvo, ki želi pokriti zgolj stroške elektrike, ne pa tudi ogrevanja. Za takšno sončno elektrarno potrebujejo približno 28 kvadratnih metrov strehe. Naložbo lahko ocenimo na 10.000 evrov. Naslednjih 30 let ne bodo plačevali elektrike, poravnati pa bodo morali fiksne stroške, ki jih poznamo s položnic za elektriko. To je približno 18 evrov na mesec, v 30 letih 6500 evrov. 
Od zdajšnjih stroškov za elektriko (32.400 evrov) odštejemo stroške naložbe in stroške dajatev in izračunamo, da bo prihranek v naslednjih 30 letih 15.900 evrov ali 44 evrov na mesec.

Foto: Profimedia Sončna elektrarna na hiši

Druga možnost, ki je glede na izračune veliko bolj donosna, je odločitev, da zamenjajo tudi ogrevalni sistem. Kotel na olje nadomestijo s toplotno črpalko zrak/voda z grelno močjo 10 kW. Naložba se precej poveča, ne le na račun toplotne črpalke, temveč tudi na račun večje sončne elektrarne, saj se bodo njihove potrebe po elektriki povečale. Ocenili smo, da potrebujejo sončno elektrarno z močjo 8 ali 9 kWp in vsaj 56 kvadratnih metrov ustrezne strehe. Skupno investicijo lahko ocenimo na približno 30.000 evrov. Njihov skupni prihranek v 30 letih pa bo 55.900 evrov ali 155 evrov na mesec.

V hiši z bolj varčnim ogrevanjem so prihranki nižji

Razmere v drugi hiši so nekoliko drugačne. V 160 kvadratnih metrov veliki hiši živi tričlanska družina. Njihov mesečni račun za elektriko je zgolj 37 evrov, saj toplo vodo v gospodinjstvu grejejo sončni kolektorji in peč na pelete. Njihov letni strošek za ogrevanje je 1250 evrov. V 30 letih bodo stroški elektrike in ogrevanja znašali 50.820 evrov, od tega bo račun za elektriko 13.320 evrov. Zgolj naložba v sončno elektrarno z močjo 4 kWp (28 kvadratnih metrov strehe), ki smo jo ocenili na 10.000 evrov, se jim bo izplačala šele po 23 letih oziroma tik pred iztekom njene življenjske dobe. Če pa k elektrarni priključijo še toplotno črpalko za ogrevanje in posledično močnejšo sončno elektrarno denimo 6 kWp (42 kvadratnih metrov strehe), pa se investicija poviša na 25.000 evrov. Njihov prihranek v 30 letih bo 19.320 evrov ali 54 evrov na mesec.

Za boljšo kakovost življenja in okolja

Sončna elektrarna je vsekakor naložba, ki v nekaterih primerih zagotavlja zelo spodbudne prihranke, v drugih pa nekoliko nižje. Izračuni potrjujejo, da je bolj smiselna, če jo kombiniramo z ogrevalno toplotno črpalko. Že v času delovne aktivnosti denimo 150 evrov prihranka ni zanemarljivih, saj jih gospodinjstvo lahko nameni za druge dobrine ali pa jih prihrani za hude čase. V obdobju upokojitve, ko so pokojnine precej nižje od plač, pa je 150 evrov znesek, ki lahko precej izboljša kakovost življenja upokojencev. 

Foto: Profimedia Sončna elektrarna na hiši

A na priključitev sončne elektrarne velja pogledati tudi z drugega zornega kota. Ugodni vplivi na okolje, izraba obnovljivega vira energije in zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida zaradi čistega vira proizvodnje elektrike ter zavedanje, da je gospodinjstvo samooskrbno, so zagotovo dejavniki, ki jih pri odločitvi velja upoštevati.