Graditelj zidane hiše lahko zdaj izbira med zidaki z vgrajeno toplotno izolacijo, ki se jih lepi, sistemom opažnih elementov iz toplotne izolacije z betonsko sredico, in penjenim betonom z visoko toplotno učinkovitostjo, ki ne zahteve velikih debelin toplotne izolacije.
Vsem naštetim gradnikom je skupno, da so povezani v sisteme, kar pomeni, da so proizvajalci razvili vse potrebne elemente, ki omogočajo gradnjo brez toplotnih mostov. Skupna jim je tudi hitrost gradnje, kar pomeni, da se zidovi in stene postavljajo hitro, zaradi veziv, ki jih pri tem lahko uporabimo, pa tudi bolj čisto. Malto so namreč nadomestila različna lepila in veziva, zaradi česar se zidane hiše zdaj bistveno hitreje sušijo, kot nekoč.
Predstavljajmo tri sodobne, energijsko učinkovite sisteme za zidano gradnjo, s katerimi lahko izpolnimo zahteve za gradnjo skoraj nič-energijske stavbe (sNES), ki bo konec leta 2020 postala z zakonom predpisana gradnja. V podjetju Wienerberger izpostavljajo zidake Porotherm iz razreda Energy+, v Jubu sistem JubHome Wall in v Xelli Ytong zidni blok z izolacijo Multipor.
Opečni zidaki z vgrajeno toplotno izolacijo
Med najsodobnejšimi zidaki, ki so na voljo, sta to zagotovo zidaka Profi in IZO profi. Posebej izpostavljajo zadnjega, ki ima vgrajeno toplotno izolacijo iz kamene volne. Izdelek je konstrukcijski gradnik in toplotna izolacija v enem. V obeh primerih sta gradnika brušena opeka, ki omogoča suho, hitro in čisto gradnjo. Posebnost gradnje z omenjenimi zidaki je, da se pri tem ne uporablja klasična malta, temveč enokomponentno poliuretansko lepilo. „S tem preprečujemo nastanek toplotnih mostov, prav tako pa je ta opeka zaradi svoje recepture in strukture bolj izolativna v primerjavi z drugimi skupinami opek,« pravi Kaja Bahor, tehnično projektni predstavnik v podjetju Wienerberger.
V primerjavi s sodobnimi sistemi zidakov gradnja hiše z na primer klasičnimi opekami starejše generacije, za katere ni sistemskih rešitev, zahteva več dela ter znanja izvajalcev, da je objekt izveden skladno z vsemi energijskimi standardi in zahtevami.
Toplotna prevodnost sodobne opeke je bistveno višja od klasične, odvisna pa je od izbire debeline zidu. „Če za primer vzamemo najbolj standardno debelino osnovnega zidu, 30 centimetrov, to pri opeki Porotherm Profi pomeni toplotno prevodnost zidaka 0,12 W/mK. Če temu dodamo 16 centimetrov toplotne izolacije s toplotno prevodnostjo 0,039 W/mK, dobimo toplotno prehodnost zidu 0,15 W/m2K, kar ustreza izjemo energijsko učinkoviti gradnji.“ Skupna debelina zidu bo tako 46 centimetrov. Lahko pa izberemo zidak z že vgrajeno toplotno izolacijo debeline 44 centimetrov in z njim dosežemo toplotno prehodnost zidu 0,14 W/m2K, tako pri manjši končni debelini zidu dobimo boljšo toplotno izolativnost, še pove Bahorjeva.
Če povzamemo prednosti predstavljenih zidakov oziroma sistemov, so to poleg visoke toplotne izolativnosti še hitra, enostavna in čista gradnja. Med gradnjo se porabi tudi manj energije in vode, saj ne potrebujemo malte in elektrike za delovanje mešalca. Vezivno sredstvo, za povprečno veliko hišo zadostuje 24 doz oziroma dve manjši kartonski škatli, na gradbišče pripeljejo skupaj z opeko, zato ni potrebnih dodatnih prevozov peska in cementa.
Osnovna cena opek iz skupine Energy+ je na prvi pogled sicer višja od cene navadne opeke, ki se zida z malto, vendar je treba upoštevati, da je vanjo všteto tudi lepilo. Ko upoštevamo strošek vezivnega materiala za navadno zidavo in slabše toplotne izolativnosti klasičnih zidakov, zaradi česar potrebujemo več ali boljšo toplotno izolacijo za enak učinek, ugotovimo, da je gradnja s sodobno opeko povsem primerljiva s klasičnimi načini gradnje. Pri gradnji z opeko z vgrajeno toplotno izolacijo pa velja izpostaviti tudi, „da sta opeka in kamena volna naravna materiala, kar daje odlične pogoje bivanja, prav tako pa je v tem primeru izolacija zaščitena, saj je integrirana v opeko, to podaljša življenjsko dobo objekta, zmanjšuje stroške vzdrževanja in sanacij“.
Sistem z opažnimi elementi in betonsko sredico
Za gradnjo sNES lahko izberemo tudi sistem JUBHome Wall, ki je sestavljen iz opažnih elementov iz grafitnega ekspandiranega polistirena (EPS) na zunanji in notranji strani zidu, polnjen pa je z betonom. Sistem je dobro toplotno izolativen, hkrati pa zagotavlja akumulacijo toplote in visok nivo zrakotesnosti ter preprečuje nastanek toplotnih mostov, prednosti sistema našteje Luka Videmšek. Elementi sistema so predpripravljeni, zato gradnja poteka hitro in enostavno, po v naprej pripravljenem sestavnem načrtu, kar je dodatna prednost sistema. „Zaradi tankega nosilnega dela in grafitnega ekspandiranega polistirena že pri tankih stenah dosegamo visok nivo toplotne izolativnosti. S tem pridobimo na dragocenih uporabnih površinah v hiši.“
Notranje površine stene obdelamo z osnovnim tankoslojnim ometom in izravnalno maso, medtem ko na zunanje površine sten nanesemo osnovni tankoslojni omet s fasadnimi zaključnimi sloji. Sistem tudi omogoča, da vse cevne inštalacije do premera 60 milimetrov lahko vgradimo v notranji sloj toplotne izolacije z zarezovanjem utorov in doz s termo noži, prostore okoli cevi in doz pa se zapolni s poliuretanskimi penami, pojasni sogovornik.
S takšnim sistemom gradnje se lahko izognemo nekaterim dodatnim delom, gradnja je čista, gradbišče pa praktično brez odpadkov, saj elementov na njem ni treba rezati. Cena takšne gradnje je pri enaki toplotni prehodnosti zunanje stene primerljiva s ceno klasične gradnje iz klasične opeke in dodane toplotne izolacije, pove Videmšek.
Porobetonski zidaki
Še ena sistemska izbira za gradnjo sNES je lahko sistem zidakov in pripadajočih elementov iz penjenega betona, ali krajše porobetona. Vsi Ytong porobetonski zidaki imajo zaradi zraka, ujetega v pore, odlično toplotno izolativnost, zelo dobro pa uravnavajo tudi vlažnost v prostoru, pove Suna Bizjak iz Xelle. Gradnja s sistemom Ytong je hitra in suha, obdelava elementov preprosta in kar dvakrat hitrejša od klasične gradnje z opeko. Zidaki so proizvedeni iz naravnih surovin, negorljivi, mogoče pa jih je tudi v celoti reciklirati.
Zidni blok z debelimo 30 centimetrov ima računsko toplotno prevodnost 0,099 W/mK, zidaka Termo 40 in Termo premium 48 pa imata računsko toplotno prevodnost 0,087 W/mK. Z dodatno toplotno izolacijo debeline od šest do 15 centimetrov lahko že dosežemo toplotno prehodnost zidu, ki ustreza gradnji v skoraj nič energijskem razredu, pravi sogovornica.
Porobeton je difuzijsko odprt material z dobrimi trajnostnimi parametri, zato kot dodatno toplotno izolacijo priporoča uporabo primernih paroprepustnih materialov. Njihova prva izbira je mineralna toplotna izolacija Multipor, ki je tako kot kamena volna v razredu gorljivosti A1, kar pomeni, da je negorljiva, poleg tega lahko zanjo dobimo tudi subvencijo Eko sklada. Če se odločimo za dodatno toplotno izolacijo iz EPS, pa je treba upoštevati, da je ta bistveno manj paroprepustna kot porobeton in hkrati ni negorljiva, opozori Bizjakova.
Tako kot pri prejšnjih dveh sistemih tudi za porobetonske zidake velja, da z vidika cene elementa spadajo v višji cenovni razred. Upoštevajoč vse njegove lastnosti, pa se razlika cene do ostalih sistemov zelo zmanjša v prid porobetonu, pravi Suna Bizjak. Sistem je zaradi ponujenih rešitev za izvedbo vertikalnih in horizontalnih armiranobetonskih vezi ter medetažnih in strešnih konstrukcij, ki omogočajo enostavno gradnjo brez izvedbe opažev, nemalokrat prva izbira samograditeljev, ki lahko s tem načinom gradnje na koncu investicije dodatno privarčujejo, še doda.
Več o gradnji, obnovi in nergiji lahko najdete tukaj.