Pisarniški nepremičninski trg trenutno doživlja pravi preporod, saj beleži največjo aktivnost v gradnji v zadnjih treh desetletjih, je na konferenci Progres, ki je potekala 12. 9., povedala višja svetovalka v družbi Colliers, Sanja Jandrić.
WestLink Campus, Vilharia, Emonika in L33 – vsi projekti predstavljajo pomembno pridobitev v slovenskem prostoru in se postavljajo ob bok zastarelim pisarniškim prostorom, ki pa na najboljših lokacijah še vedno dosegajo visoke cene, najemnina za kvadratni meter lahko znaša tudi do 60 evrov.
V Sloveniji je tujim vlagateljem še vedno zanimiv tradicionalno stabilen trgovski sektor. Z Emoniko bo Ljubljana pridobila novih 21 tisoč kvadratnih metrov trgovin, največ zanimanja pa je z vstopom na slovenski trg požela hrvaška trgovina Studenac.
Hrvaška trgovska veriga Studenac kupuje trgovsko družbo Kea iz Šentjurja, ki ima 31 trgovin v Celju, Mariboru, Prekmurju in na Primorskem.
Rast beleži tudi hotelski sektor. Kot smo že pisali, je za slovenskim turizmom odlična sezona, ki jo ponudniki z različnimi pristopi skušajo še podaljšati.
Zapleteni postopki
Največje izzive za investitorje predstavljajo dolgo trajajoči administrativni postopki, zato so številni pri investicijah v Slovenijo previdni, je pojasnila Andrea Rössler, vodja poslovnega razvoja in direktorica projektov za Hrvaško in Slovenijo v slovaški družbi Atrios, ki v Sloveniji trenutno deluje na projektu izgradnje logističnih prostorov v Logatcu (LOGspot Logatec).
Da se "včasih zaplete pri papirologiji", se je strinjala tudi Mojca Prošek, vodja oddelka za leasing v skupini Supernova.
"Slovenija je za nove igralce zahteven trg. Marsikdo tudi hitro gre, ker mu ne uspe, ali pa odpre samo eno trgovino," je dejala. Poleg tega je delovna sila v Slovenija dražja kot v državah Zahodnega Balkana, slovenski trg pa je za povrh precej kompleksen.
Strategija Supernove sicer niso t. i. greenfield projekti, temveč kupujejo nakupovalne centre in na tak način širijo svojo mrežo. Trenutno so, v sodelovanju z verigo trgovin Rutar, v fazi pridobitve dovoljenj za gradnjo oz. renovacijo v Novem mestu, v prostorih bivše Qlandie. "Računamo, da bo izgradnja v letu 2025," je napovedala Mojca Prošek.
T. i. greenfield investicije so naložba v povsem novo infrastrukturo, medtem ko njihovo nasprotje, t. i. brownfield investicije, predstavljajo širitev ali renovacijo že obstoječe infrastrukture.
Revitalizacija mestnih središč
Tomislav Čeh, strokovnjak z več kot 25-letnimi izkušnjami v turizmu ter izvršni direktor družbe PKF Hospitality, poudarja prav to: da je ključno omejiti "greenfield" in na drugi strani spodbuditi in pospešiti "brownfield" naložbe. Poleg tega ima po njegovem mnenju država še vedno prevelik delež v lastništvu hotelskih in turističnih podjetij. "Slovenija zaostaja za svetovnimi trendi," je prepričan. Turizem bi po njegovih besedah morali uporabiti kot orodje, da se obdrži posebnost manjših krajev.
Čeh je pojasnil, da se je po pandemiji, ki je zdesetkala turistični sektor, fokus znova vrnil k razvoju resortov. "Prišlo je do premika. Turizem je odraz sprememb v družbi," je ocenil.
Hkrati pa na razvoj turizma vplivajo tudi navade gostov. "20 odstotkov populacije je samske, ta delež se bo še povečeval. Trendi so se zato spremenili," je pojasnil. Pričakuje razvoj hotelov in motelov srednjega in nižjega cenovnega razreda, "ki bo nekje na nivoju treh zvezdic" ter razvoj t. i. lifestyle design hotelov, ki posnemajo določen življenjski slog obiskovalcev. Za samske ljudi pa bodo primerni tudi oskrbovani apartmaji in sobe.
Dunajska skupina PKF je hkrati tudi pisec slovenske turistične strategije. Izbrani so bili na razpisu v času ministrovanja Zdravka Počivalška.
Ob vsem naštetem se po Čehovem mnenju odpira velika priložnost za revitalizacijo mestnih središč. "Ustaviti je treba greenfield investicije. Hotele s 300 sobami bo v prihodnosti težko odpirati. Odpiranje hotelov z mednarodnimi znamkami je prav tako že za nami," je orisal trende v turistični branži.
Se pa v slednji pojavljajo velike težave pri kadrovanju. "Večina hotelov danes sploh nima več recepcij in tudi v prihodnje jih ne bo imela. Število nočitev je resda lepo, a boljše vprašanje je, kakšna je dodana vrednost na zaposlenega, ker so delavci mizerno podplačani," je poudaril.
Ne le, da manjka sobaric, natakarjev, receptorjev in drugih nujno pomembnih kadrov za obstanek in razvoj turističnih kapacitet, tudi za vodstvene položaje ustreznih kadrov ni dovolj, saj je po Čehovih besedah "nemogoče razviti toliko vodij hotela, kot se jih na novo odpira".
ESG pri gradnji novih objektov
Zaradi zelenega prehoda, ki mu je v skladu z evropskimi direktivami treba slediti na vseh področjih, se investitorji poleg tega soočajo z uvajanjem standardov ESG v razvoj projektov. Nekateri so smernice ESG že povsem vpeli v svoje poslovanje, drugi počasi stopicajo za vodilnimi na tem področju in se le stežka prilagajajo novim, zelenim trendom.
Kratica ESG je angleška okrajšava za okoljske, družbene in upravljavske standarde (environment, social, governance). ESG predstavlja osnovne stebre trajnostnega poslovanja.
Optimizacija prostora je ključen element trajnosti
Gregor Rožman, direktor skupine Ržišnik Perc, ki je odgovoren za vodenje in razvoj projekta WestLink Campus, je pojasnil, da podjetja po ustrezni poti vodijo certifikati, a se na žalost večkrat zatakne pri izvedbi. "Pri izvajalcih smo popolnoma podhranjeni. Na gradbiščih nas večkrat čaka šok, videti je, da znanja manjka. Posledično prihaja do časovnih zamud, težav z dokumentacijo … Izvajalci gradbenih del zaostajajo za investitorji, ki jim financiranje zelenih projektov ni več tuje," je dejal.
Hkrati je po njegovih besedah pomemben celoten življenjski cikel objekta, kjer v praksi večkrat "manjka zdrava kmečka pamet".
"Objekt je trajnosten, kot so trajnostni njegovi uporabniki. Najdražji je tisti, ki ni najbolj optimalno izkoriščen. Luksuz in trajnost ne gresta skupaj, ponekod imajo recimo v stavbi pet nepotrebnih sejnih sob, da se jih uporabi enkrat na dan," je pojasnil in dodal, da "pri določenih principih pač ne smeš popustiti". Optimizacija prostora pa je po njegovem mnenju ključen element trajnosti. "Če so v objektu prazni prostori, nisi zares trajnosten," je poudaril.
Po besedah Andree Rössler pa je največji izziv prepričati najemnike, da kljub višjim stroškom sodelujejo pri projektu, ki ima daljši življenjski cikel. Na drugačen pogled na zelene projekte sta po njenem mnenju vplivala tudi energetska kriza in evropski zeleni dogovor, ki pritiska na vse udeležence na trgu, da dosežejo energetsko učinkovitost in neodvisnost od ruskega plina.
Zakaj v nakupovalnih centrih ni trgovin z rabljenimi stvarmi?
V skupini Supernova že nekaj časa sledijo smernicam ESG, razmišljajo pa tudi, da bi v svojo ponudbo umestili trgovino z rabljenimi oblačili. "Zavedamo se, da tudi mlajše generacije sledijo tem trendom," je dejala Mojca Prošek. Opažajo, da se nakupovalne navade kupcev spreminjajo, trgovski center, v katerem so zgolj trgovine, pa kupcem ni več dovolj. "Najemodajalci razmišljamo v smeri, da bi nakupovalni center deloval kot malo mesto, v katerem je gastronomska, športna, zabavna ponudba …"
V branži turizma pa je, kot opaža Tomislav Čeh, prepogosto opaziti zeleno zavajanje (angleško greenwashing) oziroma lažno oglaševanje okoljske prijaznosti.
"Pridobivanje certifikatov, za katere plačaš, ni prava pot do zelenega prehoda. Prav tako ne brancin za zajtrk v Julijskih Alpah," je pojasnil. Dodal je, da v nekaterih hotelih gostom ne menjavajo več brisač vsakodnevno ali čistijo sobe – a ne zato, ker so bolj zeleni, temveč zato, ker nimajo dovolj kadra.
Hkrati bo po njegovih besedah treba paziti, "da iz centrov mest ne naredimo 'Disneylanda'" in da center mest ostane primeren za življenje lokalnega prebivalstva.
Slovenčki kupujejo nepremičnine na hrvaškem,hrvati pa vse trgovine,ki jih slovenčki prodajajo za male pare