"Ko so priklapljali novo novo transformatorsko postajo, so odklopili elektriko. Ko so ji priklopili nazaj, naša toplotna črpalka ni več delovala. Ves čas je javljala isto napako, poklicati sem moral serviserja. Ugotovil je, da gre za večjo okvaro, "skurilo" je eno od komponent, ki skrbi za delovanje toplotne črpalke, zato jo je moral zamenjati," nam je povedal bralec in dodal, da je serviser poudaril, "da gre skoraj gotovo za napako ob priklopu novega transformatorja, vendar me tudi opomnil, da v elektrodistribuciji tega verjetno ne bodo priznali, zato mi tudi stroškov popravila ne bodo povrnili."  

Kot je razložil serviser, lahko pogosto na hitro priklapljajo oziroma izklapljajo elektriko, kar ni dobro za toplotno črpalko, zato lahko pride do okvare. Po serviserjevih izkušnjah naj bi bilo takšnih primerov vse več. "Zakaj nas niso z letakom v nabiralniku obvestili, da bodo odklopili elektriko, toplotno črpalko bi izklopili in preprečil okvaro," sprašuje bralec.  

Foto: Profimedia Toplotna črpalka, servis

Uporabljajo hiter in učinkovit sistem obveščanja

V vseh petih elektrodistribucijah odgovarjajo, da pošiljanje pisnih obvestil o načrtovanih delih na elektrodistribucijskem omrežju ni niti gospodarno niti časovno učinkovito. Vsi zagotavljajo storitev obveščanja prek kratkih sporočil ali elektronske pošte, na katere pa se morajo odjemalci prijaviti. Tako odjemalci 48 ur pred načrtovanimi deli dobijo obvestilo in se na izpad elektrike lahko pripravijo. O delih in napakah na omrežjih pa obveščajo tudi prek radijskih objav.

Le v Elektru Gorenjska pravijo, da "v posameznih primerih, kjer zaradi obsega del pričakujejo daljšo prekinitev preskrbe z električno energijo, še vedno tudi osebno obveščajo in objavijo letake na javnih mestih, večjih stanovanjskih objektih …"

Večina obvestil o delih ne prejema

Glede na to, da je del na omrežju veliko, zaradi preobremenitve pa vemo, da jih bo v prihodnje še več, bi pričakovali, da se bodo odjemalci množično prijavili na brezplačna elektronska sporočila. Čeprav vsi elektrodistributerji poudarjajo, da je vključitev v sistem obveščanja koristna predvsem za odjemalce in jih k temu pogosto tudi spodbujajo, pa podatki kažejo drugače.

Na področju Elektra Ljubljana je na to storitev prijavljenih le 25.189 merilnih mestih, kar predstavlja 7,1 odstotka. Na območju Elektra Celje se je za obveščanje odločilo 4556 od 177.000 odjemalcev, torej niti trije odstotki. Kljub številnim pozivom je na območju Elektra Gorenjska vključenih le približno 15 odstotkov merilnih mest. Na področju Elektra Maribor je na SMS-obveščanje prijavljenih 5612 merilnih mest, na obveščanje po e-pošti pa 7313, kar skupaj predstavlja nekaj manj kot šest odstotkov vseh. Podoben je odstotek tudi na območju Elektra Primorska, kjer je v sistem obveščanja vključenih 8336 merilnih mest.

Možnosti okvar obstajajo, a so izjemno redke

Tako majhno število odjemalcev, ki so prijavljeni v sistem obveščanja, je še toliko bolj presenetljivo, saj, kot potrdijo tudi v elektrodistribucijah, možnost, da zaradi del na omrežju pride do okvar na električnih napravah v gospodinjstvih, obstaja, a poudarijo, da so okvare kljub temu izjemno redke. Prekinitvam napetosti in spremljajočim prehodnim pojavom se namreč v praksi ne bo možno nikoli povsem izogniti.

Foto: Žurnal24 transformatorska postaja "V le redkih primerih beležimo okvare, ki se pojavijo zaradi naših del. Če je električna inštalacija objektov ustrezno izvedena, redno pregledana in vzdrževana v skladu z zakonodajo, do okvar ne bi smelo priti," pravijo v Elektro Gorenjska. V Elektru Primorska pa dodajajo, da "vsaka prekinitev načeloma negativno vpliva na življenjsko dobo naprav. Tu gre za kompromis med odpornostjo naprav, ki morajo biti sposobne preživeti določeno število prekinitev in kakovostjo napajanja z električno energijo, ki ga morajo zagotavljati distributerji."

Občutljivost na odklop pod obremenitvijo je odvisna od kakovosti oziroma odpornosti posamezne naprave, ki pa je pogojena s kakovostjo in starostjo vgrajenih elementov v posamezni napravi, pravijo v Elektru Maribor. Bolj natančni v pojasnilih so v Elektru Ljubljana, kjer pravijo, da so "izklopi in ponovni vklopi napetosti lahko destruktivni tako za posamezne elemente omrežja kot za občutljive elektronske aparate in naprave znotraj inštalacije uporabnika." 

Za odpornost morajo poskrbeti tudi odjemalci

Nekatere naprave so na izpade napetosti in hitre ponovne vklope občutljive bolj, druge manj. Še posebej za zadnje mora biti zagotovljen zadosten nivo elektromagnetne odpornosti. Gre za sposobnost naprave, da neoslabljeno deluje ob prisotnosti dinamičnih sprememb oziroma ob prisotnosti elektromagnetskih motenj, še dodajo v Elektru Ljubljana.

"Pogosto gre za skupine električnih izdelkov, kjer uporabljena tehnologija zagotavlja zadosten delež električne ali mehanske vztrajnosti in sočasno visoke odpornosti na prehodne pojave. Na drugi strani so vse pogostejši električni izdelki z nizkim imunskim nivojem, kar pomeni z visoko občutljivostjo na dinamične spremembe napajalnih parametrov omrežja."

oznaka CE V teh primerih ni dovolj le, da je izdelek opremljen z oznako CE, lastnik mora še dodatno poskrbeti za ukrepe povečanja odpornosti opreme. "Pomembna je predvsem uporaba različnih sistemov zagotavljanja brezprekinitvenega napajanja. Zaradi pogoste uporabe občutljive elektronske opreme v individualnih stanovanjskih objektih pa postajajo sistemi neprekinjenega napajanja nepogrešljiv sestavni del občutljive elektronske opreme," zaključijo v Elektru Ljubljana.

Predvsem za zahtevnejše naprave, ki imajo lastno krmilno-regulacijsko funkcionalnost, je treba poskrbeti za podporno rezervno napajanje oziroma ustrezno zaščito, ali pa jih fizično odklopiti iz omrežja, se strinjajo tudi v Elektru Primorska.

Individualno o vsakem odškodninskem zahtevku

Ne glede na vse pa imajo odjemalci, ki menijo, da je do okvare na njihovih napravah prišlo zaradi del na omrežju, pravico vložiti odškodninski zahtevek. Ali bo temu ugodeno ali ne, je odvisno od več dejavnikov. Elektrodistributerji odškodninske zahtevke obravnavajo individualno na podlagi dokazov, pri čemer mora, kot pravijo v Elektru Ljubljana, oškodovanci nedvoumno dokazati vzročno-posledično povezavo med zatrjevano škodo in dogodkom ali stanjem v omrežju.

Napako, ki naj bi jo povzročilo osebje pri delu na omrežju, bo elektrodistributer priznal le v primeru, če je imelo delo neposredni vpliv nanjo. Pri tem pa mora biti napeljava pri uporabniku izvedena skladno s tehničnimi predpisi in smernicami s področja zaščite pred delovanjem strele in prenapetostne zaščite.

Če je ugotovljena odgovornost elektrodistributerja, odškodninski zahtevek odstopi v reševanje zavarovalnici, kjer ima družba zavarovano odgovornost za takšne in podobne primere. "V nasprotnem primeru, če ni ugotovljena odgovornost družbe za škodo, oškodovanec ni upravičen do odškodnine in mora škodo kriti iz lastnih sredstev," pravijo v Elektru Celju.

"Pri vzdrževalnih in investicijskih delih lahko pride tudi do nenamernih napak. Te so lahko človeške (nepravilna izvedba) ali tehnične (npr. poškodovana infrastruktura). Posledično lahko pride do okvar električnih naprav tudi pri odjemalcih. Tovrstne škode urejamo prek zavarovalnic, pri katerih imamo, skladno z veljavno zakonodajo, te primerno zavarovane," pravijo v Elektru Maribor.

Vsak zahtevek proučijo tudi v Elektru Primorska, v primeru dokazane subjektivne ali objektivne odgovornosti  pa odjemalcu ponudijo primerno odškodnino. Dodajo pa, da v primeru izpada električne energije v okviru zakonsko dovoljenih parametrov ni podlage za odškodnino.  

katarina.n.mal@styria-media.si