Po mnenju Ivana Simiča je sporna obdavčitev storitev opremljanja funkcionalnih zemljišč, konkretneje postavljanje ograj, vrat v ograjah ali dvoriščnih vrat. Skoraj 25 let je veljalo, da so te storitve skupaj z dobavo materiala obdavčene po nižji stopnji, 9,5-odstotni stopnji, saj gre za pripadajoče dele stanovanjske stavbe. Po novem pa brez spremembe zakona o davku na dodano vrednost (DDV) ali pripadajočega pravilnika, Furs tolmači, da morajo izvajalci, ki dobavijo in postavijo dvoriščne ograje, zaračunati višjo, 22-odstotno stopnjo DDV, navaja Simič. 

Kako obdavčitev razlagajo na Furs

V pojasnilih, ki so jih objavili lani, so napisali, da se "od postavitve ograje z dvoriščnimi vrati, ki zapira celotno zemljišče in je od hiše oddaljena ter ni pripadajoči del stanovanjskega objekta iz drugega odstavka 54. člena pravilnika, obračunava DDV po splošni stopnji 22 odstotkov. Postavitev ograje z dvoriščnimi vrati, ki se postavi ob stanovanjski hiši in je del stanovanjskega objekta in ne posamezni gradbeni objekt (nima samostojnega identifikatorja), se ob izpolnjevanju pogojev iz 54. člena pravilnika, obdavči po nižji 9,5-odstotni stopnji." 

Simič: Po skoraj 25 letih od uvedbe davka na dodano vrednost, ko so skoraj 25 let tudi sami trdili, da se od ograj in dvoriščnih vrat DDV obračunava po nižji davčni stopnji, so spremenili svoje stališče.

Sprememba bi morala biti objavljena v Uradnem listu

Ivan Simič se s to razlago ne strinja in trdi, da niti v zakonu o davku na dodano vrednost niti v spremljajočem pravilniku ni določeno, da ograja, ki je postavljena ob stanovanjski hiši, in okviru katere so tudi vrata ali dvoriščna vrata, ne predstavlja pripadajočega dela in je obdavčena po višji stopnji. "Tudi lastniki stanovanjskih hiš bi se težko strinjali s trditvijo Fursa, da ograja ob stanovanjski hiši, skupaj z dvoriščnimi vrati, ni pripadajoči del hiše."

Foto: Profimedia ograja Višjo stopnjo obdavčitve ograj in dvoriščnih vrat je treba določiti v zakonu o davku na dodano vrednost in spremljajočem pravilniku, je prepričan Simič. "Ta sprememba mora biti objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, saj nova pravila, ki tam niso objavljena, ne morejo veljati, o čemer je že odločalo ustavno sodišče."

Finančni inšpektorji že opravljajo preglede

Zaradi drugačnega tolmačenja obdavčitve ograj zdaj "finančni inšpektorji, ki že opravljajo davčne preglede, trdijo, da ograja, ki je postavljena ob hiši, četudi se drži stanovanjske hiše, in vrata ter dvoriščna vrata, ki so v tej ograji, ne predstavljajo pripadajočega dela stanovanjskega objekta in se zato obdavčijo po višji, to je splošni 22-odstotni davčni stopnji. Zanje je ograja pripadajoči del stanovanjske hiše samo, če je postavljena na balkonu ali terasi stanovanjske hiše," pravi Simič. 

Prepričan je, da bodo to razliko davka plačali državljani, saj podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo in postavitvijo ograj, niso storila nič narobe in zaradi tega ni logično, da bi oni nosili breme višje obdavčitve. 

"Edino logično je, da bodo potem, ko bodo prejeli odločbo Fursa in jim bo davčni organ naložil plačilo razlike do splošne davčne stopnje, to razliko zaračunajo kupcem." 

Simič: Pojasnilo Fursa nima pravne veljave in davčni pregledi so nezakoniti.

Kdaj velja nižja in kdaj višja stopnja DDV

Za pojasnila o stopnji obdavčitve dvoriščnih ograj smo se obrnili na Furs in finančno ministrstvo. Odgovore smo dobili od ministrstva, kamor so nas napotili tudi na Fursu. 

Kot izhaja iz odgovora ministrstva, je treba najprej razumeti, kdaj pri stanovanjih in pripadajočih delih, njihovi gradnji, obnovi, popravilih in dobavi velja nižja in kdaj višja stopnja obdavčitve.

Po nižji 9,5-odstotni stopnji so obdavčene gradbene storitve, ki se "opravijo v stanovanju in pripadajočem delu stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, ki so del socialne politike in so zaračunane neposredno investitorju," pravijo na ministrstvu. 

Stanovanje pa je del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 kvadratnih metrov ali v enostanovanjski stavbi ne presega 250 kvadratnih metrov uporabne površine. Uporabna površina je seštevek površine bivalnih prostorov. 

Po nižji stopnji se obračunajo tudi gradbene storitve, če so opravljene v stanovanju in na pripadajočem delu stanovanjskih in drugih objektov, ki niso del socialne politike in so izpolnjeni predpisani pogoji, to je, da vrednost dobavljenih materialov ne presega 50 odstotkov vrednosti opravljene storitve. "V primeru, da so storitve opravljene na pripadajočem delu stanovanjskih in drugih objektov, ki niso del socialne politike, in vrednost dobavljenih materialov presega 50 odstotkov vrednosti opravljene storitve, se šteje, da gre za dobavo blaga in se uporabi splošna stopnja DDV."

Foto: Profimedia podporni zid

Dvoriščne ograje so samostojni objekti

Pri stopnji obdavčitve postavitve ograje in vrat v njej pa ni pomembno le to, ali so za nižjo obdavčitev izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji, temveč, ali se ograja šteje za pripadajoči del stavbe ali pa je identificirana kot samostojni ozirma pomožni objekt. 

Nižja stopnja obdavčitve torej velja le v primeru, da so izpolnjeni prej omenjeni pogoji, hkrati pa je ograja postavljena na pripadajočem delu stanovanjskega objekta. Kot tolmačijo na Fursu, to velja za ograje na balkonih in terasah. 

Če je ograja klasificirana kot samostojni objekt, pa se od storitve postavitve ograje obračunava DDV po splošni, 22-odstotni stopnji, ne glede na to, kje je ta postavljena, pojasnijo na ministrstvu. "Opredelitev, kdaj se ograja kvalificira kot samostojni objekt, pa izhaja iz gradbene zakonodaje."

Natančneje to določa uredba o razvrščanju objektov, ki določa, da se samostojno razvrščajo in klasificirajo tudi zunanje naprave in zunanja oprema, če imajo svojo klasifikacijo in se štejejo za pomožni objekt. In ograje imajo svojo klasifikacijo 24205 - objekti za preprečitev zdrsa in ograditev in se uvrščajo med enostavne in nezahtevne objekte. 

Sem spadajo varovalne ograje, sosedske ograje, igriščne ograje in protihrupne ograje, zato v primeru take ograje ne gre za pripadajoče dele stanovanjskih objektov in se dobava in postavitev obdavči po splošni stopnji DDV, piše v zadnjih pojasnilih Fursa iz septembra 2023. 

Kdaj in zakaj je začela veljati sprememba

Na vprašanja, kdo in zakaj je določila o stopnji DDV, ko gre za postavitev ograje, začel tolmačiti drugače, na ministrstvu niso odgovorili. 

Povedali so le, da je bila zadnja večja sprememba na področju DDV sprejeta leta 2010, ko je bil spremenjen tudi pravilnik o izvajanju zakona o DDV.  

"Z navedeno spremembo pravilnika je bilo določeno, da je dobava in gradnja stanovanj, ki niso del socialne politike, obdavčena po splošni stopnji DDV, po nižji pa še naprej obnova teh stanovanj, če vrednost dobavljenih materialov ne presega 50 odstotkov celotne vrednosti opravljene storitve," pravijo na ministrstvu.

Lani pa je FURS zaradi vprašanj v zvezi z obdavčitvijo ograj v pojasnilih Stopnje DDV dodal podrobnejšo razlago z namenom informiranja davčnih zavezancev glede pravilne uporabe stopnje DDV v teh primerih. Zakaj razlaga šele zdaj in ne že pred leti, na ministrstvu, kot rečeno, niso odgovorili. 

dezurni@styria-media.si