Vrtičkarstvo je tako rekoč slovenski nacionalni šport, saj zelenjavo gojimo praktično na vsaki zaplati zemlje, če te nimamo, pa v loncih na balkonih in okenskih policah. Doma pridelano zelenjavo zelo cenimo, vrtnarjenje pa doživljamo kot izjemno resen hobi in hkrati sprostitev, čemur se pogosto čudijo tujci, kjer te tradicije nimajo. Ne odpovemo se mu niti, če nas to precej stane, saj ga ni čez okus domače zelenjave.
Velika prednost doma pridelane zelenjave je predvsem to, da vemo, kako je vzgojena in kaj smo pri tem uporabili. V zadnjem času je ponudba bio-izdelkov za vrtičkarje res velika, cene pa niso bistveno višje kot za izdelke, ki ne nosijo oznake bio, zato lahko doma pridelujemo tako rekoč bio-zelenjavo.
Razlike med vrtičkarji so velike
Za tiste, ki se z domačo pridelavo zelenjave šele spogledujete, in tudi za vse obstoječe vrtičkarje smo preverili, kakšne so oziroma bodo cene letos in izračunali celoletni strošek vrtnarjenja na vrtu za štiričlansko družino. Gre zgolj za oceno, saj se vrtičkarji precej razlikujemo. Nekateri prisegajo na seme in tudi lastno vzgojo sadik, kar je seveda precej cenejše, kot če sadike kupimo. Razlika je tudi v tem, ali vrtnarimo na tleh ali v visokih gredah, na skupni strošek lahko vpliva tudi to, ali smo podeželski vrtičkarji, kjer na primer gnojila (hlevski gnoj), zastirko, les za visoke grede in kompostnike kupimo ceneje kot v urbanih središčih.
Strošek osnovnega orodja od 70 do 180 evrov
Vrtičkar začetnik poleg vrta ali visokih gred potrebuje tudi osnovno orodje. Cene lopat in vil so od 15 do 50 evrov, lahko tudi več. Potrebuje tudi motiko z daljšim ročem, ki stane od 20 do 25 evrov, približno toliko stanejo tudi kovinske grablje. Zelo priročna je motika z rogovilami in kratkim ročem, pri vrtnarjenju v visokih gredah je to praktično edino orodje, ki ga potrebujemo, zanjo bo treba odšteti od sedem do 20 evrov.
Začetni strošek za osnovno orodje, ki povsem zadostuje, je torej med 70 in 180 evri.
Za dodatno opremo od 190 do 330 evrov
Na zelenjavnem vrtu potrebujemo še drugo opremo. Zagotovo je to zbiralnik deževnice, saj se zalivanju s pitno vodo izogibamo tako zaradi skrbnega ravnanja s to dobrino kot zaradi stroška. Zbiralnik za deževnico je lahko star, očiščen plastični ali kovinski sod, lahko pa ga kupimo, cena 500-litrskega je približno 60 evrov. Za cev za zalivanje bomo odšteli približno 20 evrov, za zalivalko pa od pet do 10 evrov. Zelo priročna je tudi pršilka, ki jo potrebujemo za nego paradižnika in tudi drugih plodovk, cena teh je od 5 do 12 evrov.
Na vrtu je obvezen tudi kompostnik, najbolje, da imamo dva, v enem kompost zori, drugi je namenjen sprotnemu odlaganju organskih odpadkov. Cena preprostega lesenega kompostnika je 50 evrov, plastičnega pa od 90 evrov naprej. Z malo spretnosti, lesenega lahko veliko ceneje naredimo sami.
Nujno potrebujemo tudi opore za rastline, vsaj 20 kosov palic, cena katerih je približno 2 evra, torej še dodatni strošek vsaj 40 evrov. Lahko pa opore iz vej izdelamo sami in tako stroške znižamo.
Strošek teh pripomočkov je približno 190 do 240 evrov z enim kompostnikom in od 240 do 330 evrov z dvema. Vse našteto lahko na vrtu uporabljamo več let, zato lahko povprečno začetno naložbo z orodjem vred ocenimo na 400 evrov.
Portošni material vsako leto 35 evrov
Med drugimi pripomočki pa velja izpostaviti še zaščito za paradižnik, vrtnarski tekstil, opore PVC-mreže) za grah in kumare, kar pa je potrošni material in ga je običajno treba kupiti vsako leto.
Paradižniki nujno potrebujejo zaščito. Narediti je treba ogrodje, čez katero razpremo PVC-folijo z zaščito proti ultravijoličnim žarkom. Cena te je približno sedem evrov na kilogram, kar je približno 6,6 kvadratnega metra. Za zaščito na primer 15 do 18 paradižnikov potrebujemo približno tri kilograme, cena je torej 20 do 25 evrov. Cena mrež in tekstila je približno pet do osem evrov.
Za gnojila od 55 do 155 evrov
Vsakoletni strošek so tudi gnojila, seme in sadike. Več, ko bomo komposta pridelali doma, manj gnojil bo treba kupiti. Vsaj na začetku pa je dobro dele vrta, kjer bodo rasle najbolj požrešne zelenjadnice pognojiti s kakovostnim konjskim gnojem ali uležanim hlevskim gnojem. Za 20 kilogramov prvega je cena 33 evrov, potrebovali pa bomo dve vreči, torej bo strošek 66 evrov. Če še nimamo komposta, ga lahko kupimo, cena 40-litrske vreče je približno 11 evrov, potrebujemo pa vsaj dve, torej je strošek 22 evrov. Lahko pa se odločimo za uporabo bio-gnojila v obliki briketov, 20 kilogramov stane od 20 do 25 evrov. Potrebovali bomo pripravek iz rjavih alg in tekoče dodatke za plodovke, predvsem kalij in kalcij, cena obojega skupaj je približno 25 evrov.
Začetnike bodo gnojila stala približno 100 evrov, tisti, ki večino gnojila pridelajo v obliki komposta, pa običajno potrebujejo še eno vrečo bio-gnojila in specialne dodatke, njihov letni strošek je približno od 45 do 55 evrov. K temu pa lahko prištejemo še vsaj 10 evrov za zaščito rastlin pred polži.
Za dobro rast, zaščit in manjšo porabo vode je zelo priporočljiva zastirka. Če imamo na vrtu dovolj listja, čez sezono pa dovolj pokošene trave, to ne bo strošek, sicer pa stisnjena bala slame stane od 20 do 30 evrov, kocka slame pa od štiri do šest evrov. Ena bala zadostuje za več let, če je shranjena na suhem.
Seme in sadike od 290 do 340 evrov
Koliko bomo v celotni vrtnarski sezoni odšteli za seme in sadike, je odvisno od tega, kaj in kako bomo gojili. Več, ko uporabljamo semen za neposredno setev in tudi za lastno vzgojo sadik, manjši bo strošek. Če semena tudi zbiramo sami, pa še manjši.
V povprečju vrečka semen stane od 1,20 do 2,5 evra. Cene sadik pa so zelo različne od tri evre za denimo devet sadik solate ali zelja in do 2,5 ali celo tri evre za posamezno sadiko paradižnika, lubenice ali muškatne buče. Hibridi so še dražji.
Za oceno stroška smo izhajali s konkretnega vrta štiričlanske družine s 15 visokimi gredami s skupno površino nekaj več kot 30 kvadratnimi metri. Sejali bodo špinačo, blitvo, berivko, motovilec, peso in korenje, pa nizki fižol in grah. To je skupaj 12 vrečk semen s povprečno ceno 1,8 evra oziroma 22 evrov, vrečice fižola in graha pa so nekoliko dražje, po 3,5 evra ena, strošek zanje bo dobrih 10 evrov.
K temu prištejemo še trikrat čebulček za čebulo, česen ter tri kilograme semenskega krompirja, kar stane še dodatnih 33 evrov. Približno 20 evrov pa bodo odšteli še za seme in sadike bazilike, peteršilja, timijana in drugih dišavnic. Seštevek vsega bo približno od 290 do 340 evrov.
Če na koncu prištejemo še gnojila in druge dodatke, ki jih običajno obnavljamo vsako leto, bo letni strošek vrtnarjenja od 380 do 430 evrov. Ob tem pa nismo upoštevali morebitnih stroškov vode.
Se vrtičkarstvo splača?
Kot rečeno, lahko nekatere navedene stroške precej zmanjšamo, ali celo izničimo. Iz navedenih količin semena in sadik na konkretnem vrtu vzgojijo toliko zelenjave, da zadosti večini potreb štiričlanske družine od aprila pa najmanj do decembra. Svojo čebulo, sveža por in motovilec uživajo še januarja in februarja, v zamrzovalniku pa so še vedno stročji fižol in grah, brokoli, zelena, kolerabica, muškatna buča.
Vsak lahko oceni, koliko denarja od aprila pa vsaj do decembra porabi za nakupe zelenjave v trgovini in ali se mu glede na stroške splača vrtnariti.
Boljše v vrtu kot za tvjem, pametno napravo, trgovinah, gostilnah ... se ogromno prišpara 😀
vrt je v prvi vrsti za dušo in naravni fitnes,da ne govorimo o razliki med ranim krompirjem, redkvico in jagodami …
Predlog iz izkušenj : če se ns vašem vrtu naselijo polži, podvojite strošek!