Včeraj popoldne je na seji odbora za infrastrukturo, okolje in prostor v državnem zboru potekala razprava o za opozicijo, predvsem pa Novo Slovenijo, spornem predlogu energetskega zakona. 

V NSi predlagajo umik zakona

V NSi predlagajo tri sklepe. Vlada naj iz zakonodajnega postopka umakne predlog energetskega zakona, pred ponovno obravnavo v DZ pa naj iz zakona umakne prepovedi, povezane z uporabo zemeljskega plina in lesne biomase. Ključno vlogo naj zagotovi jedrski energiji. Agencija za energijo naj umakne akt o obračunavanju omrežnine za elektrooperaterje in pripravi ustrezne spremembe. Vladi pa predlagajo, da v okviru evropskih inštitucij začne pogovore o reviziji podnebnih ciljev zelenega prehoda. 

Razprava je bila dolga in zelo pestra, zato tokrat povzemamo samo del, ki se nanaša na uporabo zemeljskega plina v prihodnje. 

Prepoved uporabe plina sili ljudi v nove stroške

Predlagatelj razprave Jernej Vrtovec je kot enega večjih problemov izpostavil, prepoved projektiranja in vgradnje kotlov na zemeljski plin (ZP) in utekočinjen naftni plin (UNP) v novih stanovanjskih stavbah. V 22. členu je namreč napisano, da „pri graditvi nove stanovanjske stavbe projektiranje in vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin nista dovoljena, v poslovno-stanovanjski stavbi ali stanovanjsko-poslovni stavbi pa sta prepovedana projektiranje in vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin samo za stanovanjski del stavbe.“

Nesprejemljivo je, tako Vrtovec, da vlada 121 tisoč gospodinjstvom, ki prispevajo zgolj 1,95 odstotka emisij CO2, prepoveduje ogrevanje z ZP in jih sili v menjavo ogrevanja, kar bo povezano z velikimi stroški, posledično pa bodo ustvarili še več revščine. Kotli na zemeljski plin so namreč najcenejše ogrevalne naprave, hkrati pa so kondenzacijski kotli izjemno učinkoviti. 

Nesmiselno omejevanje koncesij

Sporno je tudi, da zakon onemogoča podeljevanje novih koncesij za graditev plinskega omrežja in uvaja restriktivne pogoje za podaljševanje obstoječih. V Mariboru na primer koncesija poteče že leta 2027, je izpostavil Vrtovec. 

Za zeleni prehod je treba uporabiti vse nizkoogljične vire energije in vso javno zgrajeno infrastrukturo, tudi ZP, ki je skladno s taksonomijo Evropske komisije uvrščen med trajnostne vire, je še dodal. Opozarja tudi na nesmisle, med drugim, da je proizvodnja električne energije s plinskimi turbinami dovoljena, v gospodinjstvih pa uporabo prepovedujejo. 

Omejevanju uporabe plinov za ogrevanje nasprotujejo tudi v GIZ za distribucijo plinov. Urban Oder je poudaril, da se bomo s prepovedjo oziroma s tem, da bo težje podaljšati koncesije in graditi nova distribucijska omrežja, znašli pred problemom, s čim bomo pozimi nadomestili zemeljski plin. Hkrati ne razume, zakaj se distribucija plina omejuje, medtem ko se še vedno načrtuje in vlaga v prenosno omrežje. 

Opozoril je tudi na to, da so distributerji pripravljeni vlagati v obnovljive pline, vendar spodbud za te naložbe praktično ni, poleg tega pa vlagatelji pričakujejo tudi stabilen zakonodajni okvir.  

Prepoved ogrevanja s plinom le v tem primeru

Zakon ne prepoveduje ogrevanja na zemeljski plin in ne ukinja plinskih omrežij, je odgovorila Tina Seršen z ministrstva za okolje, energije in podnebje. „Tisti, ki se zdaj ogreva na ZP ali UPN, se bo lahko ogreval tudi v prihodnje.“

Priznava pa, da kotli na plin ne bodo dovoljeni v novih hišah. „Graditeljev to ne bo pahnilo v energetsko revščino, saj je plin v resnici eden najdražjih načinov ogrevanja.“ Prepovedi bodo veljale za tiste novogradnje, za katere bo dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja vložena od 1. julija letos dalje. Enako bo to veljalo tudi za obstoječe hiše, ki jih bodo lastniki obnavljali do te mere, da bodo za rekonstrukcijo potrebovali gradbeno dovoljenje. 

Z omenjenimi odločili ne ustvarjajo energetske revščine, temveč prav nasprotno. Gospodinjstva ščitijo pred visokimi cenami zemeljskega plina v prihodnje, je prepričana Seršenova.  

Koncesije se bodo podaljšale

Vedeti je treba tudi, da je zemeljski plin po taksonomiji Evropske komisije le prehodni in ne trajnostni vir, kot trdijo nekateri, je še poudarila in dodala, da to pomeni, da uporaba ZP ni brez omejitev. „Dovoljen je za proizvodnjo elektrike, kogeneracije in daljinsko ogrevanje, ni pa dovoljen za individualno ogrevanje.“ 

„Polovica koncesij se izteče šele po letu 2040. Za tiste, ki se bodo iztekle že do leta 2030, pa zakon brez velikih ovir omogoča njihovo večkratno podaljšanje, ki pa je omejeno samo na pet- ali sedemletno obdobje. Daljša obdobja niso dobra za ljudi, saj se tehnologije, ki so boljše in cenejše, razvijajo ves čas, zato ni prav, da jih dolgoročno vežemo na omrežja ZP,“ pa je odgovorila na očitke o koncesijah. 

Zakon določa, da je podeljevanje novih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina lokalnim skupnostim dovoljeno, če je omrežje načrtovano v lokalnem energetskem konceptu (LEK) in ima dokazila o načrtovanem priključevanju proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane rabe.

Prihodnost zemeljskega plina in bioplinov

Natančneje je prihodnost distribucijskih sistemov ZP pojasnil Hinko Šolinc in se dotaknil tudi smiselnosti  uporabe in proizvodnje bioplinov. Čez 15 do 20 let bo uporabnikov, priključenih na omrežje ZP precej manj. S tem se je strinjala tudi Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, ki ne pričakuje, da se bo zaradi energetskih razmer in zelenega prehoda v prihodnje povečevalo število priključitev na omrežje ZP, celo nezadostno bo lahko, kar bo pomenilo neizkoriščenost sistema, to pa bi še povečalo strošek distribucije za obstoječe odjemalce in s tem višje cene. 

Približno 20 odstotkov jih bo manj zaradi večje energijske učinkovitosti, zaradi katere se bo poraba zmanjšala, petina pa jih bo prešla na OVE, tisti, ki bodo ostali, pa bodo morali dolgoročno gledano plačevati visoke cene uvoženega bioplina, je povedal Šolinc. V Sloveniji ga lahko namreč v najboljšem primeru proizvedemo le približno 10 odstotkov, saj resnega potenciala za to nimamo. Večina proizvodnje pa bo namenjena sektorju promet in bistveno manj sektorju ogrevanje, je dodala Seršenova.  

Biopline bomo uvažali po visokih cenah

Sintetični metan in vodik bomo uvažali, za kar potrebujemo prenosno omrežje, in tu tiči razlog, da se to načrtuje, je še pojasnil Šolinc. Poudaril je še, da že zdaj obstaja zakonodajna podlaga za proizvodnjo bioplina, prav tako subvencije, odprta sta dva razpisa, vendar so za zdaj zaznali le štiri projekte, nobenega od teh pa ne pripravljajo distribucijska podjetja.  

Na področju uporabe plina se za poslovne in industrijske odjemalce ne spreminja nič. Zato je v zakonu tudi določilo, da poslovni subjekti, ki imajo prostore v novozgrajenih stanovanjsko-poslovnih objektih, tega lahko uporabljajo tako kot zdaj. 

Medtem ko opozicijski poslanci pozivajo k umiku zakona in omejitev uporabe zemeljskega plina, pa okoljevarstveniki, med njimi Jonas Sonnenschein iz Umanotere poudarja, da je zakon na tem področju čisto premalo ambiciozen. „Če ljudem pustimo, da še naprej vgrajujejo kotle na ZP, je tako, kot bi jim dovolili, da ima vsak doma mali TEŠ 6.“ Zemeljski plin bo v prihodnje dražji zaradi geopolitičnih razmer in vse dražjih emisijskih kuponov, današnje nove naložbe v kotle na ZP bodo dolgoročno drage in nasedle naložbe, kotli pa ne bodo dočakali svoje življenjske dobe.