Nižjim zunanjim temperaturam in začetku kurilne sezone se vedno znova pridruži ena od večnih tem, ki v tem času polni različne spletne klepetalnice. To je plesen in kako jo odstraniti. Ne gre za naključje, temveč za naravni pojav v tem letnem času. To sicer ne pomeni, da se plesen na notranjih površinah hiš in stanovanj ne more pojaviti tudi v drugih delih leta, a zdaj so pogoji za njen razvoj naravnost idealni. 

Trije dejavniki, ki so pogoj za nastanek plesni

Zaprli smo se v svoje domove, več se zadržujemo v njih, zato ustvarjamo več vlage, manj zračimo, morda še neustrezno ogrevamo. S svojimi bivalnimi navadami torej vplivamo na tri bistvene dejavnike, ki pogojujejo točko rosišča. Ta določa, pri kateri temperaturi in relativni vlagi, bo prihajalo do pojava kondenza na površinah. Takrat so vzpostavljeni tudi ugodni pogoji za nastanek plesni. 

Foto: Profimedia plesen

Ti trije dejavniki so višina relativne vlage v prostoru, temperatura v prostoru in temperatura površine, na kateri se pojavlja plesen. 

Relativno vlago, ki bi morala biti med 40 in 60 odstotki, uravnavamo s pravilnim in zadostnim zračenjem. Temperatura v prostor naj bo med 19 in 21 stopinj Celzija. Če bo denimo 24 stopinj Celzija, bo tako ogret zrak lahko sprejel še bistveno več vlage. 

Vplivamo lahko tudi na temperaturo površine. Ta je izjemno pomembna, kolikšna mora biti, pa je odvisno od temperature zraka v prostoru. Višja, ko je temperatura zraka v prostoru, višja mora biti temperatura površine zunanje stene. Zato je pomembno, da so zunanje stene toplotno izolirane, saj s tem dvignemo temperaturo na njihovi površini. Izolirane pa morajo biti tako, da so čim bolj izničeni toplotni mostovi, ki so še hladnejša mesta in zato toliko bolj primerna za kondenzacijo prevlažnega zraka. 

Če ne načrtujete nove toplotne izolacije takoj, lahko temperaturo sten vsaj nekoliko dvignemo z ogrevanjem. Denimo z IR-panelom, ki ga namestimo v problematični prostor. Zanj je značilno, da ogreva površine in ne zrak v prostoru. Uporabite lahko rudi druge grelce, s katerimi sušite in ogrejete stene. Vendar je dolgoročno to precej potratna rešitev. 

>

Pravilno prezračevanje je nujno

Da bi trajno preprečili nastanek plesni kot posledice kondenzacije, moramo ohranjati ustrezno razmerje med vsemi tremi dejavniki. Nobenega ne smemo spregledati, je pa najpomembnejši med njimi vzdrževanje relativne vlažnosti, torej je najpomembnejši ukrep zadostno in pravilno prezračevanje, s čimer bomo odvečno vlago iz prostora odstranili. 

Foto: Profimedia vlaga To je še posebej pomembno, če imamo nova okna v starejši hiši. Ta bistveno bolj, praktično 100- odstotno tesnijo, zato izmenjave zraka, ki je prej potekala skozi nesena stara okna, ni več. S previsokim deležem vlage nasičen zrak torej ne more ven. Ko udari ob hladen zunanji zid, običajno nad oknom, pod njim ali v kotih, tam kondenzira. Ta mesta so hladna, če hiša toplotno ni izolirana. Zato je po menjavi oken smiselno načrtovati tudi toplotno izolacijo zunanjega obada in to brez toplotnih mostov. 

Treba je odstraniti vzrok in ne le plesen

Odstranitev vzroka za povišano vlažnost v prostoru, kot najpomembnejši ukrep proti nastanku plesni, navajajo tudi na NIJZ, kjer opozarjajo pred izpostavljenostjo plesnim in njihovemu negativnemu vplivu na zdravje. Hkrati pa poudarjajo, da je treba odstraniti tudi vse napake ali pomanjkljivosti na gradbeni konstrukciji, med njimi so odprava toplotnih mostov, napak v toplotni izolaciji, puščanje strehe, zamakanje ob balkonu, strešnih oknih.  

Foto: Stop plesen Stop plesen Seveda je treba odstraniti tudi plesen, če se je ta v bivalnih prostorih pojavila. Vendar kot poudarjajo na NIJZ in tudi energetski strokovnjaki, le odstranitev plesni ne bo dovolj. Rešili se je bomo le za nekaj časa, potem pa se bo pojavila ponovno, če ne bomo spremenili tudi pogojev, ki jih potrebujejo za svoj razvoj in rast. 

Nasveti pogosto le lažno upanje

Zato so vsi nasveti, ki jih lahko najdemo v različnih klepetalnicah, kot rečeno jih je v tem času več kot običajno, le delno ustrezni, nekateri pa celo neustrezni. Lahko bi celo rekli, da tistim, ki se srečujejo s plesnijo, ustvarjajo lažne upe. 

Foto: Profimedia naravna čistila Plesen, ki se je pojavila na steni, lahko tudi na pohištvu, ki stoji preblizu stene, zaradi česar zrak ne more krožiti, odstranimo na več načinov, vendar naj poudarimo še enkrat, da se je dolgoročno ne znebimo brez drugih nujnih ukrepov. 

Na NIJZ priporočajo, da pohištvo, na katerem se je pojavila plesen, odstranimo iz stanovanja in to preden se lotimo odstranjevanja plesni na stenah, da preprečimo razsoj spor. Nekatere plesnive porozne materiale je namreč težko očistiti in jih je treba zavreči. Plesni napolnijo prazne prostore v poroznem materialu.

Potem je treba očistiti in posušiti plesnivo steno in jo pobarvati. „Pri čiščenju plesnivega območja morajo osebe izvajati zaščitne ukrepe, da se omeji izpostavljenost plesnim. Pri čiščenju plesni je vedno treba nositi masko, priporočljiva je uporaba rokavic, ki segajo do komolcev. Zaželena je uporaba zaščitnih očal, ki ščitijo pred sporami plesni v zraku. Med in po odstranjevanju plesni prostore intenzivno zračimo, občutljive osebe naj se med čiščenjem in uničevanjem plesni v prostorih ne zadržujejo,“ navajajo na NIJZ.

S čim je najbolje odstraniti plesen z zidov?

Glavno vprašanje v klepetalnicah je, s čim očistiti oziroma odstraniti plesen z zidov. Predlogov je veliko, nekateri prisegajo na sodobikarbono, drugi na biocide, tretji na alkoholni kis, nekateri na varekino oziroma belilo na osnovi klora. 

Na NIJZ pravijo, da se običajno neporozne plesnive površine lahko očisti z milom in vodo. Omenjajo tudi klorov preparat in biocide, ne pa kisa in drugih snovi, ki jih priporočajo sodelujoči v klepetalnicah. 

Foto: Profimedia plesen Biocidi so toksični za človeka in plesni, pravijo na NIJZ. „Za uničevanje plesni poleg drugih preparatov večkrat uporabimo klorov preparat – belilo. EPA (Environmental Protection Agency) za rutinsko odstranjevanje plesni ne priporoča uporabe biocidov. Belila ni priporočljivo uporabljati na poroznih površinah, saj materiale poškoduje. Belila nikoli ne smemo mešati s čistilnimi raztopinami ali detergenti, ki vsebujejo amonijak, saj lahko nastanejo toksični produkti. V bivalnem prostoru se sme uporabljati le biocide, katerih raba je v notranjem prostoru dovoljena. Vedno jih uporabljamo v skladu z navodilom proizvajalca in izključno tiste, ki imajo deklarirano rabo v notranjem prostoru. Za zunanjo uporabo se uporabljajo fungicidi (kot prah ali pršilo). Nikoli fungicida za zunanjo uporabo ne smemo uporabiti za uničevanje plesni v notranjem prostoru.“