Do leta 2030 naj bi v Sloveniji dobili 20 tisoč novih najemnih stanovanj. Zato je minister Luka Mesec že večkrat napovedal prenovo stanovanjske politike, nazadnje na posvetu o nepremičninah v Portorožu. 

Manjka skoraj 9000 stanovanj

Pristojni bodo imeli veliko dela, če bodo želeli izpolniti obljube, saj kot v zadnjem poročilu ugotavlja računsko sodišče vlada, ministrstvo za okolje in prostor ter Stanovanjski sklad RS v preteklih letih niso bili učinkoviti. V resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 je bilo namreč načrtovano, da bo v Sloveniji do 2025 na razpolago 33.000 najemnih stanovanj v javni lasti. Uresničevanje doseganja tega cilja močno zaostaja, je ugotovilo računsko sodišče, ki je revidiralo učinkovitost pristojnih pri izvajanju resolucije.

Na podlagi pridobljenih podatkov je ugotovilo, da se je v obdobju od 2011 do 30. junija 2021, torej v 10 letih in pol, ocenjeno število najemnih stanovanj v javni lasti povečalo zgolj za 2748. Ob koncu obdobja, na katero se nanaša revizija, pa je bilo na razpolago 24.263 teh stanovanj.  

Zagotoviti bi morali eno milijardo evrov

Ob upoštevanju povprečne vrednosti novega stanovanja bi bilo po oceni računskega sodišča za 8737 manjkajočih stanovanj treba zagotoviti nekaj več kot 1,09 milijarde evrov finančnih sredstev - ob predpostavki, da bodo vsa stanovanja pridobljena z novogradnjami in ne v okviru javne službe za najemniško upravljanje.

Vlada v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni sprejela novega akcijskega načrta za obdobje po 2020, saj ga ministrstvo ni pripravilo, poleg tega pa vlada ministrstva k temu ni pozvala. Sredstva za gradnjo teh stanovanj tako niso zagotovljena.

Računsko sodišče je od vlade in ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila in jima podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.

Letos 700 novih stanovanj, drugo leto niti 300

Stanovanjski sklad RS trenutno po vsej državi zdaj razpolaga z nekaj več kot 5000 stanovanji in 109 bivalnimi enotami v vseh regijah. Letos so v najem ponudil 695 novih javnih najemnih stanovanj, in sicer 473 stanovanj na Novem Brdu v Ljubljani, 40 v Slovenj Gradcu in 182 v soseski Pod Pekrsko gorco v Mariboru, so nam povedali na Skladu. Poleg teh so v najem ponudil 25 oskrbovanih stanovanj v soseski Novo Brdo ter 27 stanovanj Slovenj Gradcu.

Stanovanja na Novem Brdu in Pod Pekarsko gorco je gradil Sklad, projekt v Mariboru in oskrbovana stanovanja v Slovenj Gradcu so bila  sofinanciran v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

Kaj lahko pričakujemo prihodnje leto, koliko novih najemnih stanovanj bo na voljo? Na Skladu odgovarjajo, da bodo v najem ponudili 288 novih stanovanj. Torej precej manj kot letos. 

Največ stanovanj bo v Mariboru

In njihovih investicij bo na voljo 188 stanovanj v Mariboru, kjer se bo zaključila 2. faza soseske Pod Pekarsko gorco. V Ljubljani bo dokončanih 40 stanovanj na Dolgem mostu. Stanovanja bodo na obeh lokacijah na podlagi razpisa za oddajo stanovanj v najem na voljo v prvi polovici leta. 

V prvi polovici prihodnjega leta bo na voljo tudi 15 novih stanovanj v Šmarju pri Jelšah, že v začetku leta pa šest v Slovenskih Konjicah. Pri obeh projektih je Sklad soinvestitor, stanovanja pa bodo oddana na podlagi razpisa občin, ki jim bo dana razpolagalna pravica, so povedali na Skladu. 

Sklad bo kupil 39 stanovanj, od tega 35 v Ravnah na Koroškem, na voljo bodo konec prihodnjega leta, in štiri stanovanja v Sveti Ani, ta pa bodo na voljo že kmalu po novem letu. 

Zemljišča so, denarja pa ne

Zanimalo nas je tudi,  s koliko zemljišči za gradnjo novih stanovanj razpolagajo in koliko novih projektov naj bi začeli v prihajajočem letu. Kot so povedali, Sklad razpolaga s prostimi zemljišči za razvoj projektov, na različnih lokacijah: Ljubljana, Novo mesto, Maribor, Kranj, Lendava, Dragomelj in Jesenice. Na teh zemljiščih je  skupaj predvidenih do 1280 stanovanj. Razvoj teh projektov, torej idejne rešitve in projektiranje bodo začeli prihodnje leto. Z gradnjo bi lahko začeli od leta 2024 in 2025 naprej, vendar pa, kot so povedali, Sklad še ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi za gradnjo teh stanovanj. 

Evidence o praznih stanovanjih ni

Nekaj stanovanj, ki so primerna za nadaljnji najem po stroškovnih najemninah, naj bi Sklad dobil tudi na trgu, kjer je po nekaterih ocenah 20.000 praznih lastniških stanovanj. 

Računsko sodišče je ugotovilo, da vlada in ministrstvo nista pripravila in sprejela vseh podlag za učinkovito izvajanje stanovanjske politike, da evidenca javnih najemnih stanovanj, ki bi predstavljala podlago za načrtovanje gradenj novih javnih najemnih stanovanj, ni bila vzpostavljena, poleg tega pa ministrstvo ni izvedlo aktivnosti, ki bi omogočile vzpostavitev evidence praznih stanovanj in evidence nezakonitih gradenj.

Le šest stanovanj prek javne najemne službe

Da bi vsaj nekaj praznih stanovanj oddali v stroškovni najem, je letos začela delovati javna najemna služba (JNS). Vendar je bil izplen stanovanj iz tega naslova letos precej pičel. Po zadnjih podatkih so prejeli 27 ponudb lastnikov nepremičnin. S šestimi najemodajalci smo že podpisali najemne pogodbe ter tudi pet stanovanj in eno hišo prevzeli v posest, z ostalimi ponudniki pogodbe niso sklenili. Kot pravijo na Skladu je glavni razlog zakonsko določena višina najemnine. 

Sicer pa so z vzpostavitvijo javne najemne službe zadovoljni, saj pri samem delu ne zaznavajo težav v procesnem smislu, vendar pa občutijo pomanjkljivosti zakonodajnega okvirja za ta instrument.

„Javna najemna služba ima zelo velik potencial glede na veliko število praznih stanovanj v Sloveniji. Ker Sklad ni pristojen za predloge sprememb in dopolnitev zakonodaje, bo v prihodnje skušal s svojimi izkušnjami in ugotovitvami prispevati v morebitnem postopku prenove ali analize instrumenta,“ pravijo.

V prihodnje bodo še več pozornosti namenili promociji JNS, saj menijo, da je splošna javnost premalo seznanjena z možnostjo oddaje lastniških stanovanj v najem in kasneje v podnajem.