Furs v okviru svojih rednih delovnih nalog preverja evidence in ugotavlja, kdo bi davek od premoženja moral plačati. Zavezancem, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odmero davka na premoženje so v zadnjih letih pošiljali pozive za oddajo napovedi oziroma odločbe o odmeri davka. To nadaljujejo tudi letos, hkrati pa tako kot pri vseh davčnih obveznostih, ki jih je treba prijaviti Furs, pozivajo zavezance k samoprijavi. 

Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže, prostore za počitek oziroma rekreacijo. Davek se plačuje ne glede na to, ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem.

Za davek na premoženje so zavezanci vsi, ki imajo v lasti drugo ali celo več nepremičnin. Tudi če te niso večje od 160 kvadratnih metrov. V to kategorijo spadajo druga, tretja in nadaljna stanovanja ali hiše, vikendi, garaže, ki niso del bloka ali hiše. 

Olajšave in oprostitve plačila davka na premoženje

Osnova za davek od premoženja je vrednost stavbe ali prostora. Pri tem pa obstajajo olajšave in oprostitve plačila davka. 

Osnova za davek od premoženja na posest stavb se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine. To pomeni, da je obdavčena le vrednost stavbe, ki presega 160 kvadratnih metrov. Ob tem pa mora biti izpolnjen še en pogoj. Davčna osnova se lahko zniža le pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. 

Iz tega izhaja, da davka na premoženje ni treba plačevati za stanovanjske stavbe, katerih površina ni večja od 160 kvadratnih metrov, hkrati pa lastnik ali njegovi ožji družinski člani stalno prebivajo v njej.  

Davka na premoženje pa so začasno oproščeni tudi prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in to za dobo 10 let. Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je takšno stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik.

Naslednja kategorija stavb, za katere davka ni treba plačati, so popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove njihova vrednost povečala za več kot 50 odstotkov. 

Zavezanci z več kot tremi družinskimi člani, ki z njimi v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, stalno prebivajo v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, pa se odmerjeni davek zniža za 10 odstotkov za četrtega in enako za vsakega nadaljnjega družinskega člana.

Napoved za odmero davka je treba oddati v 15 dneh

Zavezanci za davek od premoženja morajo napoved vložiti v 15 dneh od nakupa nepremičnine, če so nepremičnino gradili, pa v 15 dneh od izdaje dovoljenja za uporabo, pri finančnem uradu, kjer je nepremičnina. Na podlagi tega Furs enkrat letno izda odločbo s plačilnim nalogom. 

Če zavezanec vloge ne odda, to pomeni prekršek za katerega je predvidena globa od 250 do 400 evrov.

Pod streho Tako bo prihodnje leto z najemninami

Vloga za oprostitev ali znižanje davka je treba oddati najkasneje do 31. januarja

V primeru novogradnje, znižane stopnje obdavčitve zaradi številčnosti članov gospodinjstva ali večje prenove stavbe, s katero se je njena vrednost povečala za več kot 50 odstotkov, pa morajo na Furs oddati posebno vlogo, s katero uveljavljajo začasno oprostitev davka na prmoženje.

Za to ni predpisanega obrazca, pomembno je le, da najkasneje do 31. januarja na Furs pošljejo prosto napisano izjavo. Če rok za to zamudijo, se jim začasna oprostitev plačila davka na premoženje ne bo upoštevala. 

Nova davčna lestvica za leto 2023

Davek od premoženja je določen s progresivno lestvico glede na vrednost nepremičnine. Za leto 2023 za stanovanjske nepremičnine velja nova lestvica, obdavčitev je nekoliko višja od tiste, ki je veljala leta 2022. Spremenjene so meje razredov vrednosti nepremičnin. 

Poglejmo, koliko davka je treba plačati denimo za 50 kvadratnih metrov veliko počitniško stanovanje ali hiško. To je seveda odvisno od njene vrednosti, a predpostavimo, da je vredna 100.000 evrov. V tem primeru se upošteva celotna vrednost, saj gre za drugo nepremičnino, zato bo lastnik plačal 237 evrov davka. 

Kolikšna pa je obdavčitev denimo 200 kvadratnih metrov velike hiše, ki je vredna 300.000 evrov? V tem primeru bo obdavčenih le 40 kvadratnih metrov, kar predstavlja 60.000 evrov celotne vrednosti. Davek bo 117 evrov.