V hišah, kjer so že uspeli izčrpati vodo, blato in drugo nesnago ter prostore, ki jih je zalilo, popolnoma izprazniti, so že začeli izsuševati tlake in stene. Če le niso odkrili drugih poškod, ki jih je povzročlia voda, in jih je treba prej sanirati. Najbolj učinkovito in najhitreje lahko prizadete prostore izsušimo s kondenzacijskimi napravami za razvlaževanje. 

Razvlaževalnikov ni dovolj

A žal teh naprav ni dovolj za vse. „Vseh 100 smo jih v teh dneh oddali v najem,“ so nam povedali v štajerskem podjetju SD sanacije. Enako je v ljubljanskem podjetju Kalinero. „Na tak obseg povpraševanja, kot je v zadnjih dneh, telefoni nam zvonijo na dve minuti, ne moremo biti pripravljeni,“ so nam povedali in dodali, da so naročili dodatnih 50 naprav, ki bodo prizadetim na voljo v naslednjih dneh. Do takrat pa svetujejo prezračevanje, če bo le vreme to dopuščalo. 

Povsem enake informacije o razpoložljivosti razvlaževalcev smo dobili tudi v več drugih podjetjih. Nanje bo treba počakati od 14 do 20 ali celo več dni. Toliko namreč traja, da se izsuši povprečna hiša, ki so jo zalile poplave. Čas sušenja je sicer, kot so nam povedali sogovorniki, odvisen od namočenosti tlakov in zidov, ta pa od vgrajenih materialov. 

Izsušiti je treba tudi 2000 litrov vode

Tam, kjer je voda v prostorih stala več kot pet ur, je zelo verjetno, da so se tlaki in zidovi nasičeno navlažili, pojasnjujejo na ZRMK. Vlaga zaradi kapilarnega vleka sega tudi do en meter nad nivo, do katerega je bila poplavna voda. Opečni zid sprejme od 20 do 25 odstotkov vlage glede na svojo maso, kar po izračunih strokovnjakov iz ZRMK pri 30 centimetrov debelemu zidu znaša približno 100 litrov vode na kubični meter. 

Foto: Anže Petkovšek Sanacija po poplavah v Trzinu in Mengšu. Betonski nosilni elementi in tudi talni estrihi podobno kot betonski zidovi in zidni ometi vpijejo od 10 do 12 odstotkov vode glede na svojo težo. V približno pet centimetrov debelemu talnemu betonskemu estrihu bo od 12 do 15 litrov vode na kvadratni meter. To pomeni, da bo v zidovih in tlakih denimo 20 kvadratnih metrov velikega prostora, ki ga je voda zalila do višine enega in pol metra lahko 3500 litrov vlage. Kot navajajo na ZRMK, je treba „za vsaj približno uspešno izvedbo sanacije notranjih opleskov po zahtevah proizvajalcev stopnjo vlage v zidovih in ometih s sušenjem zmanjšati pod vrednost petih odstotkov glede na težo, v tlakih za vgradnjo novih lesenih finalnih tlakov pa na največ tri odstotke, kar pomeni, da je treba čim prej iz vsakega tako velikega poplavljenega prostora odvesti vsaj 2000 litrov vode.“ 

V montažnih hišah sušenje poteka nekoliko drugače

Običajno izsušujemo le leseno konstrukcijo, potem ko smo že odstranili zaključne stenske obloge, parno oviro in namočeni del toplotne izolacije, če je ta iz mineralne volne, celuloze ali lesnih kosmičev oziroma vlaknenk. Ko je konstrukcija posušena, odstranjene materiale nadomestimo z novimi. Betonska tla in klasične strojne estrihe izsušimo enako kot pri zidani hiši. 

Izsuševalci lahko delujejo neprekinjeno

Strojni razvlaževalci so različno močni oziroma učinkoviti. Manjši lahko na dan iz zidov približno 50 kvadratnih metrov velikega prostora izvlečejo oziroma izsušijo od 30 do 40 litrov vlage. V tem času porabijo približno od 20 do 24 kWh elektrike. Delujejo lahko neprestano, le ko se posoda, v katero se zbira kondenz, napolni, se samodejno izključijo. Ko posodo izpraznimo, lahko napravo ponovno zaženemo, so povedali v SD sanacijah. Izsuševanje bo hitrejše in bolj učinkovito, če sočasno prostore tudi ogrevamo, pa svetujejo na ZRMK. 

Foto: arhiv SD sanacije izsuševanje Poseben izziv je izsuševanje tlakov s toplotno izolacijo, ki ga ovira polietilenska folija, vgrajena pod talnim estrihom. V tem primeru lahko vlago najhitreje odvajamo strojno z vpihovanjem in nato razvlaževanjem zračnega zraka prek predhodno izvedenih vrtin s premerom 60 milimetrov, ki jih v medsebojni razdalji od metra do metra in pol izvedejo do nivoja talne hidroizolacije, pravijo na ZRMK. S takim prisilnim sušenjem se po izkušnjah za to opremljenih izvajalcev nosilno zidovje do še zadostne navlaženosti za pristop k izvedbi sanacijskih del izsuši v 10 ali 14 dnevih. 

Cena najema od osem do 18 evrov na dan

Močnejše naprave lahko izsušujejo večje prostore, tudi do 300 kvadratnih metrov in iz njih izsušijo do 150 litrov vode na dan. Od moči naprave je odvisna tudi cena najema. Te so od osem do 18 evrov na dan. Za najeme, ki so daljši od enega tedna ali 10 dni ter za najeme več naprav hkrati, pa ponudniki priznajo tudi popust. 

Koliko in kakšno napravo potrebujemo, je odvisno, koliko prostorov moramo izsušiti in koliko so ti vlažni, zato je pred najemom dobro izmeriti vlažnost zidov in jih ponoviti po nekaj dneh sušenja, pravijo v SD sanacijah. Nekateri so pri njih najeli tudi po več naprav hkrati, saj morajo izsušiti več prostorov.  
  
Na ZRMK so izračunali stroške, če 100 kvadratnih metrov velik prostor posušimo v 10 do 14 dneh. Za najem izsuševalnih strojev je cena od 1500 do 2000 evrov, k temu pa je treba prišteti še stroške za elektriko, ki se povzpnejo na 150 do 200 evrov. 

Naravno sušenje traja od štri do šest mesecev

Druga pot do ponovno suhe konstrukcije hiše je naravno sušenje s prezračevanjem in ogrevanjem, vendar pa je za to potrebnega bistveno več časa. Če notranjost intenzivno ogrevamo ter večkrat dnevno po pet ali deset minut zračimo s prepihom, se bo masivno grajeni zid debeline od 30 do 40 centimetrov do še sprejemljive stopnje navlaženosti sušil vsaj od štirih do šestih mesecev, navajajo na ZRMK in dodajajo, da je takšno sušenje v jesenskem in zimskem obdobju, ko je zunanji zrak bolj suh, bistveno hitrejše kot poleti.