Toplotne črpalke so vse bolj razširjene naprave za ogrevanje hiš in pripravo tople sanitarne vode (TSV), pa naj gre za novogradnje ali za zamenjavo ogrevalnega sistema v obstoječih hišah. Lastniki hiš se v veliki večini odločijo za TČ, ki kot vir energije izkoriščajo energijo zunanjega zraka, tako imenovane TČ zrak/voda, med tem ko tiste, ki izkoriščajo toploto podtalnice (voda/voda) in zemlje (zemlja/voda), pri čemer ločimo med zemeljskim kolektorjem in geosondo, ostajajo v ozadju.
„V individualnih hišah tip zrak/voda predstavlja kar 98 odstotkov vseh vgrajenih črpalk, geotermalni modeli voda-voda in geosonda pa le dva odstotka. Tipa z zemeljskim kolektorjem v Sloveniji že nekaj let nismo vgradili,“ povedo v podjetju Termo Shop. Prevladujočo izbiro TČ zrak/voda potrdijo tudi v podjetju Kronoterm, razlog pa vidijo predvsem v zelo preprosti vgradnji in tudi nekoliko nižji začetni naložbi, pa čeprav so prihranki pri rabi energije pri drugih tipih večji kot pri različici zrak/voda.
Razlog za prevladujočo izbiro TČ zrak/voda pa je, kot pravijo v Termo Shop, tudi dejstvo, na nekatere od teh črpalk lahko brez dodatnega električnega grelca učinkovito delujejo tudi pri zunanji temperaturi do -28°C.
Razlike v učinkovitosti se zmanjšujejo
„Najbolj učinkovite so TČ tipa voda/voda, ki lahko dosežejo SCOP tudi do 6 ali še višje. Sledijo TČ zemlja/voda in zrak/voda. Vendar se razlike z razvojem novih tehnologij precej zmanjšujejo,“ pojasnijo v Kronotermu.
Pri primerijavi učinkovitosti TČ pa je treba biti pozoren. Podatke o COP in SCOP (prvi je količnik med vloženo električno energijo in pridobljeno toploto, drugi pa je podatek o sezonski učinkovitosti) lahko primerjamo le, če so bili izmerjeni pri enakih pogojih. Nekateri proizvajalci jih namreč merijo pri vstopni temepraturi 2 ºC, drugi pri 7 ºC. Drugi pomemben podatek je temperatura ogrevalne vode, pri kateri se meri. Ta je pri večini proizvajalcev 35 ºC, koliko je povprečna temperaura v sistemu talnega ogrevanja. Če bo TČ delovala v sistemu z radiatorji, pa COP in SCOP merjena pri tej temperaturi nista relevantna, saj mora biti temperatura v radiatorjih višja. Zato sta prava podatka le COP in SCOP, merjena pri izstopni temperaturi 55 ºC.
V zadnjih nekaj leti pa se uporablja še en podatek o učinkovitosti TČ in sicer sezonska energijska učinkovitost, merjena v odstotkih. Iz te lahko preračunamo SCOP, tako da vrednost pomnožimo z 2,5. Na primer, če je sezonska energijska učinkovitost 169 %, vrednost 1,69 pomnožimo z 2,5 in dobimo vrednost SCOP 4,225.
Na izbiro ustrezne TČ pa vpliva tudi to, ali določen vir, ki naj bi ga izkoriščala naprava na parceli, sploh obstaja oziroma ali je primeren. Za položitev zemeljskega kolektrorja, ki izkorišča toploto zemlje na približno 1,5 metra globine, potrebujemo precej površine. Podtalnice ni vedno na parceli, če pa je, pa mora biti njen pretok zadosten in sicer približno 3 m³/h. Načeloma pa lahko vrtino za geosondo zvrtamo kjer koli, če to dovoljuje zakonodaja.
Kljub vsem razlogom, ki očitno potrjujejo prednost TČ zrak/voda pred drugimi, smo prosili za primerjavo višine naložbe in možnih prihrankov pri rabi energije za ogrevanje in pripravo TSV pri različnih tipih TČ. Kot izhodišče za primerjalne izračune smo predvideli starejšo družinsko hišo v osrednji Sloveniji, ki ima le pet centimetrov toplotne izolacije in ogrevalne površine 180 kvadratnih metrov, ogrevala pa so radiatorji. V njej bivajo štirje družinski člani, ki v povprečju porabijo 50 litrov tople vode na osebo na dan. Za ogrevanje in TSV zdaj porabijo 2500 litrov kurilnega olja na leto. Predpostavili smo tudi, da je na parceli možno izkoriščati vse vire energije.
Enako opremo ima tudi TČ, ki izkorišča geotermalno energijo, le da je v enem primeru predvidena položitev 750 metrov zemeljskega kolektorja, ki zavzame okrog 450 kvadratnih metrov zemlje na globini 1,2 metra, v drugem primeru pa izvedbo dveh vrtin na globini 80 metrov.
Ocena stroškov ogrevanja
„Rabo energije je zelo nehvaležno oceniti, saj tudi sicer stranki to lahko podamo glede temperaturo, na katero hišo hišo, kako jo zračijo ter kakšni so bili izkoristki peči, ki je porabila 2500 litrov kurilnega olja,“ pojasnijo v Termo Shopu. A to niso edini dejavniki, ki vplivajo na to, koliko se bo raba energije in s tem stroški za ogrevanje znižala po zamenjavi ogrevalnega sistema. Predvsem pri toplotnih črpalkah zemlja/voda in voda/voda je pomembno, „kakšna je zemlja za kolektor ali sondo, ali je lega sončna ali senčna, koliko je oddaljena od hiše, kako globoko je stalna podtalnica, kakšno temperaturo ima podtalnica... Tudi to so razlogi, zakaj se večina strank odloči za modele zrak/voda.“
„Pri izbiri TČ ponudniku predstavitve vaše prave potrebe. Če imate pozimi radi višjo temperaturo v prostorih, je prav, da to poveste, prav tako, kakšen je vaš način življenja, koliko in kako uporabljate določene prostore, ali so vsi ves čas ogrevani in podobno,“ izpostavljajo tudi v Kronotermu.
Toliko kot kakovostna TČ pa je po mnenju strokovnjakov v Kronotermu pomembna tudi izbira kakovostnega monterja. „Za obnovo oziroma zamenjavo ogrevalnega sistema se obrnite na strokovnjaka, ki se redno usposablja, je testiran in ima certifikat ponudnika. Le tako strokovnjak vam bo svetoval ustrezno moč TČ. V nasprotnem primeru ste lahko nezadovoljni, posledica pa so lahko tudi višji stroški ogrevanja, lahko pa se zgodi tudi, da TČ sploh ne bo zagotovila želene temperature v bivalnih prostorih, če se izbrali takšno s premajhno močjo.“