Večina, ki se odloči za obnovo fasade na starejši hiši in vgradnjo nove ali zgolj dodatne toplotne izolacije, izbere fasadni sistem z ekspandiranim polistirenom (EPS). Takšna fasada je najcenejša, saj je klasični EPS najcenejši toplotnoizolativni material. Za vgradnjo toplotne izolacije iz mineralne volne, največkrat kamene, se pogosteje odločajo tisti, ki gradijo nove hiše, izberejo pa jo tudi tisti, ki želijo svoj dom obleči v bolj naraven in paroprepusten material.
Razlike med EPS in kameno volno
Glavne razlike med obema materialoma so njun izvor, paroprepustnost in protipožarni varnosti. Kamena volna je mineralnega izvora, osnovni surovini sta balzat in diabaz, EPS pa proizvajajo iz polistirena, ki je eden od naftnih derivatov. Bolj paroprepustna je kamena volna, čeprav je v zadnjih letih na trgu tudi vse več ponudbe paroprepustnega EPS. Pri požarni varnosti pa lahko rečemo, da je kamena volna negorljiva, medtem ko EPS ni.
Kaj torej izbrati?
Za nekatere so navedeni podatki dovolj, da se odločijo, saj njihova odločitev temelji na želji po bolj naravnem, bolj paroprepustnem in požarno varnem materialu, drugi se odločajo glede na ceno. Ta seveda ni odvisna zgolj od cene toplotne izolacije temveč tudi od drugih komponent fasadnega sistema, kot so emulzije za oprijem, lepilo, fasadne mrežice, vijaki, čepi, zaključni fasadni sloj. Toplotna izolacija v ceni materialov predstavlja od 43 do 60 odstotkov, v končni ceni izdelane fasade pa od 25 do 40 odstotkov.
Na splošno velja, da je fasadni sistem z EPS približno 30 odstotkov cenejši od sistema z mineralno volno. To potrjujejo tudi naši informativni izračuni za 200 kvadratnih metrov fasade. A le, če primerjamo fasadni sisitem s klasičnim EPS, ki ni paroprepusten, s sistemom s kameno volno, ki je parporepusten. Razlika je, upoštevajoč zgolj material, 34-odstotna, če upoštevamo še delo, pa je razlika 30 odstotkov. A to je nekako, kot bi primerjali jabolka in hruške.
Če primerjamo fasadni sistem s paroprepustnim EPS in fasadni sistem s kameno volno, pa je cena prvega samo še 20 odstotkov nižja, upoštevajoč tudi delo pa 22 odstotkov nižja od drugega. V obeh primerih smo cene primerjali za debeline, ki jih za odobritev subvencije zahteva Eko sklad.
15 centimetrov toplotne izolacije ni več smiselno vgrajevati
V tabeli so cene fasadnih sistemov z različnimi izolacijami in različnih debelin. Pri posamezni izolaciji, kjer smo primerjali cene različnih debelin, so ostali materiali sistema enaki. Tako lahko vidimo, da nekaj dodatnih centimetrov toplotne izolacije ne vpliva bistveno na končno ceno fasade. Razlika med fasado s 15 centimetri in fasado z 20 centimetri je pri EPS od 1000 do 1200 evrov, pri mineralni volni pa 1600 do 1800 evrov.
Če pri tem upoštevamo še subvencijo Eko sklada, ki jo lahko dobimo za 20 centimetrov toplotne izolacije, za 15 centimetrov pa ne, razlike popolnoma izgine. Zato 15 centimetrov sploh ni več smiselno vgrajevati, razen če gre za grafitni EPS, ki ima nizko toplotno prevodnost in zadostuje že 14 centimetrov. Sicer pa pet centimetrov več toplotne izolacije pomeni približno 30 odstotkov nižje toplotne izgube oziroma 30 odstotkov manj potrebne energije za ogrevanje.
Precej dražji so le sistemi, pri katerih je toplotna izolacija iz penjene smole. Ti so dobra rešitev takrat, ko nimamo možnosti vgraditi 16, 17 ali 20 centimetrov izolacije, saj za subvencijo Eko sklada zadostuje že devet centimetrov tega materiala, da z njim dosežemo enak učinek oziroma izpolnimo zahtevo po toplotni prehodnosti, ki je zdaj omejena na največ 0,23 W/m2K.
Pogajamo se lahko o popustih in ceni dela
Pri primerjavi cen fasadnih sistemov smo upoštevali vse plasti, iz katerih morajo biti sestavljeni ter tudi sidra in čepe zanje, s katerimi toplotno izolacijo sidramo na zid. Količine so takšne, kot jih za 200 kvadratnih metrov fasade priporočajo proizvajalci. Pri ceni dela pa smo upoštevali vrednost 20 evrov na kvadratni meter pri fasadah z EPS in 25 evrov pri fasadah s kameno volno in penjeno smolo. V vseh primerih brez cene gradbenega odra, ki je običajno od štiri do šest evrov na kvadratni meter. Vse cene so informativne in brez popustov ter DDV. Predvsem pa gre pri ceni dela zgolj za povprečno oceno. Fasaderja lahko najamemo tudi za nekaj evrov nižjo ali višjo ceno, odvisno od lokacije, kompleksnosti fasadnih površin, oknskih odprtin, vogalov in finih zaključnih del ter tudi končnega čiščenja.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.