O cenah posameznih energentov se sprašujemo predvsem takrat, ko so stroški energenta, ki ga uporabljamo za ogrevanje, visoki, ali imamo napravo, ki jo je treba zamenjati. Staro napravo lahko nadomestimo z novo in obdržimo energent, lahko pa zamenjamo tudi tega. Končna odločitev o izbiri energenta pa bo odvisna tudi od višine naložbe v nov ogrevalni sistem in možnosti, ki jih imamo na lokaciji.

Pomembna je cena koristne energije

Ko primerjamo cene, ni dovolj, da upoštevamo zgolj ceno energenta na enoto. Pravo primerjavo lahko naredimo šele, ko primerjamo cene koristne energije posameznih energentov. Koristna energija je tisti del končne energije, ki jo v resnici pretvorimo v toploto. Njena cena pa je odvisna od nakupne cene energenta na enoto, njegove kurilne vrednosti, izražene v kilovatnih urah, in izkoristka kurilne naprave, ki jo ali jo bomo uporabljali.

Tako ni vseeno, ali energent pretvarjamo v toploto v stari napravi, ki ima zgolj 70- ali 80-odstotni izkoristek, ali na primer v sodobnem kotlu na polena s pirolizo, ki ima 93-odstotni izkoristek ali pa celo v kakovostnem kondenzacijskem plinskem kotlu s 105 in več odstotnim izkoristkom. Tudi pri toplotnih črpalkah so razlike. Cena končne energije, v tem primeru elektrike, bo nižja, če ima toplotna črpalka letno grelno število 3 ali pa 4.

Pri nakupnih cenah energentov smo upoštevali povprečno ceno na trgu, ne pa tudi stroškov njihove dostave, niti morebitnih popustov, ki jih ponujajo različni dobavitelji. Pri izkoristkih smo upoštevali vrednosti, ki veljajo kot učinkovite pri posamezni vrsti kurilne naprave. 

Tabela: Primerjava cene energentov

Najdražje je ogrevanje z elektriko

Primerjavo sedmih različnih energentov smo naredili s pomočjo različnih spletnih kalkulatorjev, ki so dali zelo primerljive rezultate. Vsi izračuni potrjujejo, da je ogrevanje najdražje z elektriko, če uporabljamo električne radiatorje, konvektorje, klime ali oljne radiatorje. Utekočinjen naftni plin (UNP) je nekoliko cenejši, vendar zgolj za to, ker smo pri izračunu upoštevali kondenzacijski plinski kotel z visokim izkoristkom. Med manj gospodarnimi energenti je še lahko kurilno olje v starejšem visokotemperaturnem in manj učinkovitem kotlu, teh je v starejših hišah, ki se ogrevajo na olje, največ.  Pričakovano je najcenejše ogrevanje s poleni v piroliznem kotlu.  

Zemeljski plin v učinkovitih kotlih je gospodaren

Sledita bolj gospodarna eneregenta, zemeljski plin in peleti, pri katerih je cena koristne energije enaka, ker v prvem primeru uporabljamo visoko učinkovit kondenzacijski kotel z vsaj 105-odstotnim izkoristkom. Ne glede na to, pa je ogrevanje s peleti za spoznanje cenejše kot z zemeljskim plinom, v primerjavi s kurilnim oljem bi v prvem primeru prihranili 790 evrov, v drugem pa 830. 

Toplotne črpalke spadajo v skupino gospodarnih ogrevalnih naprav, saj je cenejše zgolj ogrevanje na polena. Kot osnovo smo vzeli toplotno črpalko zrak/voda z letnim grelnim številom 3. Višje ko bi bilo letno grelno število, nižja bi bila poraba elektrike in njena cena koristne energije. 

Prihranki pri zamenjavi ogrevanja in energenta

Glede na cene koristne energije lahko primerjamo tudi prihranke pri stroških za ogrevanje, če zamenjamo energent in kurilno napravo. Za izhodišče smo vzeli povprečno slovensko hišo, ki na leto za ogrevanje porabi 2500 litrov olja. Kurilna naprava je vsaj 15 let star visokotemperaturni oljni kotel z izkoristkom 80 odstotkov. 

Izračun kaže, da se ga kljub zastarelosti in slabemu izkoristku ter ceni kurilnega olja ne splača zamenjati s kondenzacijskim kotlom na UNP, saj bi se strošek ogrevanja povečal za približno 480 evrov. Še dražje bi bilo ogrevanje na elektriko, strošek bi bil namreč višji za nekaj manj kot 850 evrov.

Smiselna pa je zamenjava z zemeljskim plinom in kondenzacijskim kotlom s 105-odstotnim izkoristkom, saj bi bil letni strošek ogrevanja nižji kar za 800 evrov. Približno toliko, 860 evrov bi privarčevali, če bi se odločili za peč na pelete z 92-odstotnim izkoristkom. 

Še večji bi bili prihranki, če oljni kotel nadomestimo s toplotno črpalko zrak/voda z letnim grelnim številom 3. Zmanjšali bi se za skoraj 1430 evrov. Največ pa bi privarčevali, če bi se odločili za pirolizni kotel na polena, saj bi se letni strošek znižal za nekaj več kot 1840 evrov.

Izračuni so informativni, saj na dejansko porabo vplivajo zasnova hiše, njena energijska učinkovitost oziroma v tem primeru potratnost, velikost in število oken, navade stanovalcev. Lahko pa rečemo, da so razmerja med letnimi stroški ogrevanja ustrezna, saj smo jih primerjali pri enakih pogojih. 

Več o rabi energije najdete tukaj.