Primerjali smo nekaj t. i. zelenih kreditov, ki jih ponujajo slovenske banke, in presenečeno ugotovili, da so nekateri celo bolj ugodni kot kredit Slovenskega okoljskega javnega sklada (na kratko: Eko sklad). Za izračun smo na vseh spletnih kalkulatorjih vzeli naložbo v vrednosti 25.000 evrov (na dan 30. 5. 2023) za obdobje 83 mesecev (6 let in 11 mesecev). 

Takšen kredit bi nas na Eko skladu po trenutnih vrednostih stal 30.219,84 evra, torej povedano drugače, bi kredit preplačali za 5219,84 evra. Ob tem bi mesečni odtegljaj z našega bančnega računa v namen poplačevanja kredita znašal 354,12 evra, kaže izračun na spletni strani Eko sklada. A pozor: Eko sklad trenutno ne ponuja fiksne obrestne mere, pač pa je ta vezana na trimesečni EURIBOR plus fiksni pribitek 1,3 odstotka (v našem primeru 4,76 %). To pa pomeni, da se lahko kredit ob dvigu obrestnih mer Evropske centralne banke v prihodnje lahko še podraži. V kolikor se bo čez čas obrestna mera znižala, pa bi se lahko kredit tudi pocenil. 

Foto: Profimedia kredit, stanovanjski kredit, potrošniški kredit, nkbm, nova kbm

Pod drobnogled smo vzeli tudi zeleni kredit Delavske hranilnice, namenjen je vsem, ki se odločajo za nakup sončne elektrarne, hranilnika energije, električnega vozila, toplotne črpalke, IR-panelov ali prezračevalnih sistemov. V spletni kalkulator na njihovi spletni strani smo navedli enake pogoje kot pri Eko sklad kreditu. Znesek 25.000 evrov, obdobje odplačevanja maksimalnih 83 mesecev. In kaj je pokazal izračun?

Izračun s fiksno obrestno mero (ta znaša 4,9 %) je pokazal, da bo stranka morala plačati skupni znesek 30.142,12 € evrov, kar je celo ceneje od zgoraj opisanega primera kredita Eko sklada. Je pa v izračunu razlika v tem, da je pri Eko skladu kredit zavarovan, pri Delavski hranilnici pa v tej ponudbi zavarovanje ni vključeno. Toda pri Eko skladu boste ob ustrezno oddani dokumentaciji na odločbo o pravici do kredita čakali do dva tedna (nato še do 10 dni za podpis kreditne pogodbe na banki), medtem ko bo banka kredit pripravila bistveno hitreje.

Zeleni krediti. Obrestna mera je nižja od tiste pri navadnih kreditih, v nekaterih primerih so nižji tudi stroški. Več o njih tukaj.

Zelo ugoden je tudi kredit N-Banke, ki ponuja zeleni kredit do 25.000 evrov za obdobje do 83 mesecev. In ob takšnem izračunu spletni kalkulator ob fiksni obrestni meri 4,90 evra pokaže, da bi ga odplačali v višini 29.525,83 evra. N-Banka namreč ponuja zeleni kredit brez stroškov odobritve (za primerjavo: ti so pri Eko skladu 175 evrov) ter brez interkalarnih obresti.

Še ugodnejšo obrestno mero ponujajo pri banki Sparkasse (in sicer 4,5 %), kjer sicer na voljo nimajo spletnega kalkulatorja za izračun personaliziranega kredita, so pa v primeru informativnega izračuna predstavili izračun za znesek 30.000 za obdobje 84 mesecev. S fiksno obrestno mero bi vas v celoti stal 35.525,65 evra, kar je trenutno bistveno ugodneje od kredita Eko sklada (tam bi vas kredit pod enakimi pogoji stal 36.243,58 evra).

Zeleni kredit ponuja tudi NLB, a se morate o njem dogovarjati indvidualno s svetovalcev, javno dostopnih podatkih o obrestni meri in stroških ni. Deželna banka Slovenije ponuja eko kredit, a zgolj s spremenljivo obrestno mero. Ob izračunu za 25.000 evrov in dobo odplačevanja 83 mesecev nam je spletni kalkulator navrgel znesek 30.995,56, kar je manj ugodno od kredita, ki ga pod enakimi pogoji nudi Eko sklad. Tudi Gorenjska banka ponuja eko kredit s spremenljivo obrestno mero (4,95 %), v našem primeru je izračun pokazal, da potrošnik ob zavarovanju kreidta plača 30.663,08 evra, kar je nekaj več kot kot pri Eko sklad kreditu. V kolikor kredit zavaruje s hipoteko, ga ta stane ceneje, in sicer 30.163,30 evra, kar je nekaj malega manj kot kredit Eko sklada.

Foto: Eko sklad Eko sklad

Z vprašanji smo se obrnili na Eko sklad in na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Na pristojnem ministrstvu so nam dali vedeti, da so vprašanja primerna le za Eko sklad, kjer so nam pojasnili, da se zavedajo, da so zaradi sprememb na finančnem trgu krediti Eko sklada v primerjavi z bančnim kreditom postali nekonkurenčni. "Zato smo že pri pripravi Finančno poslovnega načrta za leto 2023 predvideli znižanje variabilne obrestne mere in možnost najema kredita s fiksno obrestno mero," so nam pojasnili na Eko skladu.

So se pa pri Eko skladu že lotili reševanja problematike, ki bi kredite naredila bolj privlačne od kreditov bank, kar je tudi osnovno poslanstvo okoljskega sklada. A zdaj je na potezi vlada. "Novi javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov je že v pripravi. Objavljen bo v najkrajšem možnem času po potrditvi vlade Poslovnega in finančnega načrta za leto 2023, s katerim bodo kreditojemalci lahko izbirali med fiksno in variabilno obrestno mero. Variabilna obrestna mera bo nižja kot na aktualnem javnem pozivu, fiksna obrestna mera pa bo, skladno s potrjenim poslovnim in finančnim načrtom, določena glede na gibanje obrestnih mer v času objave javnega poziva in bo še bolj ugodna. Predvidena je tudi možnost zamenjave načina obračuna obrestne mere v času trajanje pogodbenega razmerja," so za nas pojasnili na Eko skladu. 

In zakaj se obrestna mera pri Eko skladu še ni prilagodila trenutnemu stanju na bančnih trgih? "Za objavo spremembe pogojev javnega poziva, kot je npr. obrestna mera, in tudi z vsako objavo javnega poziva mora biti sprejet poslovno finančni načrt za tekoče leto. Samo na podlagi sklepa Nadzornega sveta k spremembi javnega poziva se ne more spremeniti obrestna mera. Poslovni in finančni načrt je v sprejemanju na vladi že od februarja letos," so pojasnili na Eko skladu in tako s prstom pokazali tudi na vlado, ki si je očitno vzela precej časa, da preuči predloge Eko sklada.  

dezurni@styria-media.si