V pravkar izdanem poročilu za leto 2020 lahko preberemo, da skoraj 40 odstotkov daljinskih sistemov toplote ni učinkovitih, saj ne izpolnjujejo niti enega od pogojev, ki jih predpisuje EZ-1. Lani je v Sloveniji delovalo 109 distribucijskih sistemov toplote in hladu, kar je 10 več, kot leto pred tem. Od tega 57 gospodarskih javnih sistemov (GJS), 19 tržnih in 33 lastniških sistemov. Prav med lastniškimi distribucijskimi sistemi je bila rast največja, saj jih je leta 2019 delovalo 22. 

Agencija v poročilu za leto 2020 ugotavlja, da je energetsko neučinkovitih 42 sistemov, od tega 13 GJS, šest tržnih sistemov in 23 lastniških sistemov. Energijska neučinkovitost se je lani še povečala, saj je bilo leta 2019 neučinkovitih 32 od 99 sistemov ali 32 odstotkov. Neučinkovitost se je povečala predvsem na račun lastniških sistemov, saj je bilo takšnih lani 13, letos pa kar 23. 

O energetsko učinkovitem sistemu lahko govorimo, če ta izpolnjuje vsaj enega od štirih pogojev: 

• vsaj 50 odstotkov toplote proizvedene posredno ali neposredno iz obnovljivih virov energije,
• vsaj 50 odstotkov toplote proizvedene iz odvečne toplote,
• vsaj 75 odstotkov toplote proizvedene iz soproizvodnje ali
• vsaj 50 odstotkov kombinacije toplote iz najmanj dveh virov iz prejšnjih alinej.

Med učinkovitimi sistemi je največ takšnih (51), ki izpolnjujejo prvi pogoj, 15 jih izpolnjuje pogoj, da je vsaj 75 odstotkov toplote proizvedene v soproizvodnji, 10 pa jih je vsaj v 50 odstotkih kombinacija prve in tretje zahteve. Niti eden od sistemov ne izpolnjuje pogoja o deležu odvečne toplote.

Glede na podatke o (ne)učinkovitosti daljinskih sistemov za leto 2019, lahko ugotovimo, da se stanje v resnici ni spremenilo. Število učinkovitih sistemov ostaja enako, neučinkovitih pa je več zaradi povečanja števila sistemov. Neučinkoviti v enem letu očitno niso veliko spremenili, da bi postali učinkoviti. 

Agencija za energijo v poročilu navaja tudi vire, iz katerih se proizvaja daljinska toplota v Sloveniji: premog in lignit, ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni in zemeljski plin, lesna biomasa, komunalni odpadki, industrijska odvečna toplota in geotermalna energija. 

Nepotreben strošek zaradi neučinkovitega sistema 

Glavni razlogi, zakaj je pomembno, da je daljinski sistem ogrevanja in hladu učinkovit, so postopen prehod iz fosilnih goriv na vse večjo rabo obnovljivih virov energije, podnebni ukrepi in trajnostni razvoj, ki nam ga nalagajo različne evropske direktive in zaveze. 

Za končnega odjemalca pa je učinkovitost ali neučinkovitost distribucijskih sistemov pomembna tudi zaradi stroškov. Energetski zakon namreč določa, da morajo končni odjemalci toplote in goriv plačati prispevek za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov. 

V nadaljevanju pa piše še, da se ne glede na to določilo prispevek za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije ne plačuje za obnovljive vire in za toploto iz učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja. Torej bi bil mesečni račun lahko nižji, če bi toplota v gospodinjstva prihajala iz učinkovitih distribucijskih sistemov. 

Zakon določa tudi, da morajo vsi distribucijski sistemi, ki so organizirani kot GJS ali pa delujejo tržno, doseči predpisano energetsko učinkovitost najkasneje do 31. decembra 2020.

Natančnejše podatke o tem, kateri daljinski sistemi toplote in hladu so učinkoviti in kateri ne, najdete tukaj.