Odkar je junija 2022 medbančna referenčna mera dosegla pozitivno vrednost, je zanimanja za dolgoročne stanovanjske kredite, vezane na tri- in šestmesečni euribor bistveno manjše, ko je bilo omenjenim datumom. Pred tem je bila vrednost euribor precej dolgo negativna, zato so bili stanovanjski krediti s sprejemljivo obrestno mero zelo zanimivi. 

Gibanje vrednosti euribora je pogojeno z višino ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB), ki je zaradi pritiska inflacije in drugih finančnih dejavnikov te dlje časa redno zviševala. Posledično je rastla tudi vrednost euribor in svoj vrh dosegla konec lanskega septembra, ustavila se je pri 4,136 odstotka. 

Sledil je obrat in z manjšimi nihanji vztrajno padanje njegove vrednosti. Konec januarja letos je bila vrednost euribora 3,866, na dan pisanja tega prispevka pa je 3,398 odstotka. Padla je na vrednost iz prve polovice lanskega aprila. ECB namreč od jeseni lani v višino ključnih obrestnih mer ni več posegala, junija letos pa jih je prvič znižala. 

Neuradno: Obrestne mere se bodo še znižale

Na zadnjem zasedanju julija letos so se člani sveta ECB odločili, da ključne obrestne mere ohranijo nespremenjene, kot je takrat povedal guverner Banke Slovenije, Boštjan Vasle, pa bodo "njihovi nadaljnji koraki še naprej odvisni od aktualnih razmer, to je ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov. To pomeni, da se ne zavezujemo nobeni vnaprej določeni poti obrestnih mer."

Hkrati pa je povedal še, da deli mnenje s poznavalci, ki še letos pričakujejo najmanj eno do dve znižanji obrestnih mer. "Osebno mislim, da se bo zniževanje obrestnih mer nadaljevalo, kdaj točno bo prišlo do znižanja, pa je odvisno od dejanskih podatkov," je takrat povedal za Radio Slovenija. 

Poznavalci napovedujejo, da bo glede na terminske pogodbe, vezane na šestmesečni euribor, ta ob koncu leta pri treh odstotkih, že januarja 2025 pa naj bi padel po to mejo. Vendar je treba opozoriti, da gre zgolj za napovedi, za katere pa ni nujno, da se bodo uresničile. 

Cenejši tudi krediti s spremenljivo obrestno mero, a ...

Zato tudi odgovora na vprašanje, ali je že smiselno najeti stanovanjski kredit, vezan na euribor, seveda nihče ne more dati. Dejstvo je, da so ti krediti zdaj cenejši, ko so bili lani jeseni in tudi cenejši kot so bili v začetku leta ali denimo marca. Pri 100.000 evrov vrednem kreditu z odplačilno dobo 20 let so razlike precejšnje. 

Septembra lani je bila mesečna obveznost, če upoštevamo povprečni pribitek obrestne mere 1,20 odstotka, za tak kredit 679 evrov, marca je padla na 663 evrov, glede na zadnjo vrednost euribor pa bi bila zdaj 638 evrov. 

Obrestni pribitki tudi pod en odstotek

Podrobnejši pregled ponudbe bank pokaže še nekoliko nižje vrednosti, saj so najnižji pribitki, ki jih k Euriborju zaračunajo banke celo 0,95 odstotka. Takšen pribitek imata na primer Delavska hranilnica in Deželna banka Slovenije. Mesečni obrok bi trenutno znašal 624 evrov. Sicer pa so obrestni pribitki od 1,25 do 1,45 odstotka. 

Na drugi strani pa nekatere banke vztrajajo pri visokih pribitkih, v SKB in Novi KBM je ta kar 1,6 odstotka, hkrati pa banki upoštevata trimesečni euribor, vrednost katerega sicer tudi pada, vendar je višja od šestmesečnega. Trenutno je pri 3,542 odstotka. 
Mesečini obrok za prej omenjeni kredit je v teh bankah 668 evrov, le nekaj evrov nižji, kot je bil v povprečju jeseni lani. 

Spet znižanje fiksnih obrestnih mer

Vrednost Euriborja pa ni pomembna le za kreditojemalce, ki že odplačujejo ali razmišljajo o najemu stanovanjskega kredita s spremenljivo obrestno mero. Njegova vrednost namreč vpliva tudi na fiksne obredne mere. Takrat, ko je vrednost rasla, so banke zviševale tudi fiksne obrestne mere, in nasprotno, odkar pada, banke fiksne obrestne mere ponovno znižujejo. 

Opaziti je, da ne vse hkrati, so pa v vseh bankah nižje, kot so bile lani jeseni in letos februarja. V povprečju so nižje od 0,2 pa celo do 0,55 odstotne točke. Trenutno se gibljejo od 3,5 do 3,90 odstotka. V vseh bankah so že junija padle pod štiri odstotke, v NLB, Delavski hranilnici, banki Intesa Sanpaolo in DBS pa so jih od junija ponovno znižali. 

Vsako znižanje za 0,1 odstotne točke pri 100.000 evrov vrednemu kreditu pomeni približno 1200 evrov nižje končne stroške za odplačilo obresti. Zaključimo lahko, da je omenjeni stanovanjski kredit s fiksno obrestno mero zdaj za vsaj 1000 pa vse do 6000 evrov cenejši, ko je bil v začetku leta. 

Zaradi še vedno visoke vrednosti euribor, pa so krediti s fiksno obrestno mero še vedno precej cenejši tudi od kreditov, vezanih na spremenljivo obrestno mero. Razlika pri 100.000-evrskem kreditu, ob predpostavki, da se euribor celotno dobo odplačila ne bi spreminjal, je približno od 10 do 12 tisoč evrov.