Cene energentov se ves čas spreminjajo, nekatere glede na tržne razmere, druge regulira vlada. Za zdaj je regulirala cene elektrike, zemeljskega plina in kurilnega olja. Cene pelet in drv pa so prepuščene trgu. 

Zaradi ukrepov vlade in delovanja trga se spreminjajo tudi stroški ogrevanja, ki gospodinjstva čakajo v prihajajoči kurilni sezoni. 

Zadnji pregled in primerjavo cen energentov smo naredili julija letos, pred tem pa julija lani. Glede na zdajšnje cene lahko ugotovimo, da se nihče letos ne bo grel poceni oziroma da bodo prav vsa gospodinjstva za ogrevanje morala nameniti več denarja. 

Vendar pa se energenti niso podražili enako, hkrati pa je v cene nekaterih vlada posegla bolj kot v druge. Izračuni, ki smo jih naredili glede na trenutne cene, kažejo, da je še vedno najdražje ogrevanje neposredno z elektriko, sledi ogrevanje s kurilnim oljem, kljub temu, da od torka veljajo nižje cene tega energenta. Najcenejše je ogrevanje s toplotno črpalko, lani denimo, se je bilo najceneje greti z bukovimi drvmi. 

Pri izračunih smo primerjali stroške ogrevanja za povprečno slovensko hišo, ki na leto, preračunano v kurilno olje, potrebuje 3000 litrov tega energenta. 

Elektrika se je podražila najmanj

Elektrika se je, upoštevajoč ukrepe, od julija lani podražila za dobrih 10 odstotkov, v primerjavi z julijem letos pa so cene celo nižje za pet odstotkov. Ceno 0,18 evra/kWh smo izračunali glede na najvišjo dovoljeno ceno, ki skladno z uredbo velja od 1. septembra, ter za povprečnega porabnika. 

Slovenija Če ste kurilno olje za letošnjo zimo že kupili, ste se zafrknili

Ogrevanje s kurilnim olje dražje za 40 odstotkov

V primerjavi z julijem letos je zdaj nižja tudi cena kurilnega olja. Julija je bila ta namreč skoraj 1,6 evra, zdaj pa je padla na 1,287. Pri izračunu smo upoštevali tudi stroške prevoza, zato je končna cena na liter nekoliko višja. Za primerjavo, lani julija je bila cena kurilnega olja pod en evro, torej se je ogrevanje s tem energentom v enem letu podražilo za približno 40 odstotkov. Koliko bo letos strošek ogrevanja s tem energentom, je tako zelo odvisno od tega, kdaj smo ga kupili. 

Strošek ogrevanja s peleti se je več kot podvojil

Daleč najbolj se je podražilo ogrevanje s peleti. Cena ogrevanja s kakovostnimi peleti razreda A1 je v dobrem letu zrasla za približno 150 odstotkov, iz 1500 na skoraj 3700 evrov. Samo od julija so se peleti podražili za približno četrtino. Cena kilovatne ure koristne toplote, ki jo dobimo iz pelet, se je približala ceni koristne toplote iz kurilnega olja in elektrike. Hkrati pa je precej dražja od cene koristne toplote iz zemeljskega plina. Lani je bilo ogrevanje s peleti dvakrat cenejše kot s kurilnim oljem in trikrat cenejše kot neposredno z elektriko. 

Ogrevanje "Kaos na trgu pelet, pozimi bo veselica, marsikoga bo zeblo"

Ogrevanje z zemeljskim plinom bo lahko še dražje

Za 100 odstotkov bo letos dražje tudi ogrevanje z zemeljskim plinom, samo od julija se je strošek v povprečju zvišal za 20 odstotkov, čeprav tudi za ta energent od 1. septembra veljaja omejitev najvišje dovoljene cene. Pri izračunu trenutne cene smo upoštevali povprečno ceno za energent, ki je nižja od regulirane in vse pripadajoče dajatve. To pomeni, da se stroški ogrevanja z zemeljskim plinom v zimskih mesecih lahko še zvišajo, če bodo dobavitelji cene dvignili na višino reguliranih.   

Neverjetna podražitev drv

Če podražitev zemeljskega plina še nekako lahko razumemo, pa je težko razumeti 100-odstotno podražitev drv. Lani poleti je bilo treba za prostorninski meter odšteti približno 80 do 90 evrov, letos poleti se je cena povzpela na 132, tik pred ogrevalno sezono pa je neverjetnih skoraj 170 evrov. Za ogrevanje povprečne hiše bo letos treba za drva odšteti več kot 2000 evrov. Ob predpostavki, da jih kupimo pri trgovcu. Na podeželju so drva še vedno precej cenejša. 

Ukrepi vlade Ogrevanje: Kdo bo privarčeval največ, kdo pa bo potegnil kratko