Hrvaška država se je po nekaterih ocenah „usedla“ na približno 40.000 nepremičnin najsiromašnejših državljanov, poročajo hrvaški mediji. Točnega podatka, na koliko nepremičninah je država v zemljiški knjigi zahtevala vpis zaznambo v svojo korist, na hrvaškem ministrstvu za socialne politike ne vedo, a videti je, da bi v prihodnje država lahko postala lastnica več deset tisoč nepremičnin. Te so, kot poročajo mediji, največkrat na podeželju, v slabem stanju in nimajo velike vrednosti.  

Ocenjujejo, da se je že 530 upravičencev odreko socialni pomoči

Zaradi novega zakona o socialni skrbi, ki je začel veljati 1. januarja letos, zavodi za socialno delo so ga začeli masovno izvajati, naj bi se po poročanju več medijev najmanj 530 hrvaških državljanov že odreklo socialne pomoči, ker ne želijo pristati na to, da se v zemljiški knjigi na njihovi nepremičnini naredi zaznamek. 

„Po naših informacijah se je najmanj 530 državljanov iz strahu pred odvzemom nepremičnine odpovedalo socialni pomoči, čeprav nimajo dovolj sredstev za osnovne življenjske potrebe,“ je opozorila hrvaška javna pravobranilka Tena Šimonović Einwalter.

Koristi ne more imeti nekdo, ki ni pomagal

Na vprašanja medijev o novem zakonu, po katerem naj bi se zabeležba v ZK samodejno naredila na vseh nepremičninah v lasti prejemnikov socialne pomoči, je moral odgovarjati tudi hrvaški minister za delo in socialne politike Marin Piletić. 

„Gre za jamstvo, da bo država v primeru dedovanja ali prodaje nepremičnine, dobila povrnjeno tisto, kar so od nje dobili upravičenci do socialne pomoči,“ je povedal in dodal, „da je zakonska obveza otrok, da pomagajo in vzdržujejo starše, zato ne moremo pričakovati, da nekdo, ki v času življenja staršem ni želel pomagati, po njihovi smrti deduje nepremičnino in jo proda za lastno korist.“
Poudaril je še, da država nepremičnine ne bo odvzela, dokler prejemnik socialne pomoči v njej živi. 

Kot navajajo hrvaški mediji je sporočilo jasno, siromašnim za katere ne skrbi nihče, bodo hiše vzeli, ampak šele po smrti.