Na vladi so pred dnevi obravnavali interventni zakon za odpravo posledic nedavnih poplav, na podlagi katerega, kot je povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik, se bo sanacija lahko začela. Zakon, ki mora prestati še parlamentarno obravnavo, naj bi med drugim vseboval ukrepe, ki zajemajo vzpostavitev javne in druge infrastrukture, ukrepe, ki bodo pomagali občinam, predvsem pa ukrepe, ki bodo dosegli ljudi in jim bodo pomagali premostiti te hude čase, je še povedala ministrica. 

Med pomembnimi ukrepi, namenjeni so tudi občanom, ki so jim poplave poškodovale ali celo povsem uničile hiše, so tudi vzpostavitev tehničnih pisarn, v katerih naj bi dobili napotke za rekonstrukcijo, obnovo in gradnjo novih objektov, ukrep nujne rekonstrukcije in ukrep za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov za odpravo posledic naravne nesreče. 

Temeljita ocena stanja in hitri ukrepi

Kaj več kot to javnost ob predstavitvi interventnega zakona ni izvedela, so se pa na predlog odzvali na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Na ministrstvo za naravne vire in prostor so naslovili predlog izhodišč in ukrepov za pripravo interventnega zakona za odpravo posledic poplav. Povzemamo del predloga, ki se nanaša na obnovo in gradnjo. 

Med drugim predlagajo, naj se pristojni za zdaj najprej osredotočijo zgolj na reševanje škode in sanacijo posledic tokratne ujme. Novih sistemskih ukrepov in sprememb obstoječe zakonodaje naj se v tem trenutku ne odpira. 

„Na osnovi ocene stanja naj se določijo tako območja, na katerih veljajo določila interventnega zakona, kot merila za posege, za katere se uporablja zakon (npr. na način, da se sanacija škode ne da izvesti z investicijsko vzdrževalnimi deli),“ so pozvali v predlogu izhodišč. 

Za pripravo ustreznih rešitev je po mnenju ZAPS treba najprej nujno pridobiti vse podatke o trenutnem stanju. To naj zajema popis škode v prostoru in na objektih, pripravo noveliranih podatkov o ogroženih območjih zaradi nevarnosti poplav, plazov in erozije - geološke in hidrološke strokovne analize ter smiselnost obnove teh območij in posameznih objektov glede na njihovo ogroženost in gradbenotehnično stanje.

Šele na podlagi teh podatkov se lahko pripravi oceno o potrebnih obnovah in novogradnjah (kje in koliko), pri čemer je treba upoštevati tudi starost prebivalstva in glede na to razmisliti tudi o alternativnih načinih bivanja, kot so varovana stanovanja in podobno. 

Različni načini reševanja nastale škode

Ko gre za obnovo poškodovanih objektov, je po mnenju ZAPS treba najprej ločiti med objekti, ki se bodo obnavljali, objekti, ki se bodo gradili kot novogradnje na obstoječih lokacijah ter objekti, ki se bodo gradili kot novogradnje na novih lokacijah (nadomestitveni objekti). 

Za objekte, ki se bodo obnavljali, ni treba sprejemati novosti, saj jih lastniki lahko obnovijo na podlagi obstoječega gradbenega zakona, ki v primeru naravnih nesreč predvideva nujno rekonstrukcijo. Ta se lahko izvaja takoj brez gradbenega dovoljena. 

Nujna nadomestna gradnja brez gradbenega dovoljenja

Za objekte, ki se bodo gradili kot novogradnje na obstoječih lokacijah, na ZAPS po vzoru nujne rekonstrukcije predlagamo nujno nadomestno gradnjo. 

Zakon o urejanju prostora namreč že določa nadomestno gradnjo, ki je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi objekt ter namesto njega zgradi nov, ki glede lege, gabaritov, oblike, namembnosti in zunanjega videza ne odstopa bistveno od obstoječega. 

Nujna nadomestna gradnja se od nujne rekonstrukcije razlikuje le v tem, da pri zadnji ostanejo najmanj temelji, pri prvi pa se porušeni objekt v celoti odstrani. „Ker sta torej obe vrsti gradnje z vidika umeščanja v prostor enakovredni, predlagamo, da se za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč dovoli nujna nadomestna gradnja.“

Nujna nadomestna gradnja naj bo dovoljena za obstoječe objekte, ki so bili močno poškodovani ali porušeni zaradi naravne ali druge nesreče, izvaja pa naj se na podlagi prijave začetka gradnje, enako kot nujna rekonstrukcija. Torej brez pridobitve gradbenega dovoljenja. 

Obenem predlagajo, da se dovolijo tudi dopustna manjša odstopanja, kot jih določa 79. člen gradbenega zakona, pri čemer naj se glede na izredne okoliščine pri nadomestni gradnji dovoli kakršenkoli premik objekta (ne zgolj za en meter), dokler ta ostane na gradbeni parceli in izpolnjuje zahteve, kot so odmiki, osončenost sosednjih objektov in požarnovarnostne zahteve. Za izpolnjevanje teh zahtev naj bo odgovoren investitor, še dodajajo. 

Hitri postopki, tudi kar na terenu

Za objekte, ki se bodo gradili kot novogradnje na novih lokacijah, torej nadomestitveni objekti, pa predlagajo hitrejše pridobivanje GD. „V praksi je namreč problem prekoračitev rokov, ne pa denimo obseg vloge za GD oziroma projektna dokumentacija DGD, ki od GZ dalje zahteva res samo bistvene vsebine, potrebne pri umeščanju v prostor, iz katerih bi težko kaj črtali, zato je tudi priprava te dokumentacije dokaj hitra.“

Kot navajajo na ZAPS je najbolj dolgotrajno pridobivanje mnenj, zlasti na primer mnenja direkcije za vode, ki bo verjetno v veliko primerih nujno. Tudi obravnava vlog na upravnih enotah je velikokrat dolgotrajna. Da bi lahko vse potekalo hitreje, predlagajo, da se pogoji mnenjedajalcev in lokacijska informacija določijo na kraju samem, na ogledu posamezne lokacije, v skupnem zapisniku. Pridobivanje mnenj naj poteka tako, da se mnenjedajalci izrečejo na skupnem sestanku namesto individualno s pisanjem mnenj. Upravne enote naj vloge za nadomestitvene objekte obravnavajo prednostno, odpravi pa naj se tudi krajevna pristojnost UE, s čimer se razbremeni UE v prizadetih območjih.

Za konec predlagajo še, da se z interventnim zakonom investitorje nadomestitvenih objektov oprosti plačila komunalnega prispevka ter upravnih taks.