Za električno energijo in zemeljski plin še vedno veljajo regulirane cene in tako bo ostalo do konca leta. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je že povedal, da bodo cene zemeljskega plina po izteku leta prepustili trgu, o cenah električne energije pa bodo v kratkem sprejeli dogovor. 

Kurilno olje bi bilo brez regulacije dražje

Cena kurilnega olja, ki je še vedno zelo razširjen energent za ogrevanje, in nad katero roko drži vlada, v zadnjem času vsakih 14 dni nekoliko zraste. Trenutna regulirana cena za liter tega energenta je 1,181 evra. Marca letos je bila 1,078 evra, kar pomeni, da se je od takrat do zdaj povišala za dobrih devet odstotkov. Na ministrstvu poudarjajo, da bi bila cena brez regulacije zdaj 1,363 evra. To pomeni, da zaradi regulirane cene kupci kurilnega olja pri nakupu 1000 litrov plačajo 182 evrov manj. 

Cene peletov višje kot pomladi

Trgu pa so prepuščeni vsi, ki svoje domove ogrevajo z lesno biomaso. Trenutne cene peletov razreda A1, z ustreznimi certifikati in prevozom so od 450 do 500 evrov za tono. Na trgu so tudi bistveno dražji peleti, za tono je treba plačati tudi 600 evrov in več. Cena peletov je po koncu zadnje kurilne sezone nekoliko padla, junija so bile cene v povprečju za približno 15 odstotkov nižje, kot so zdaj. Marca pa je bila povprečna cena 430 evrov.  

Za paleto drv tudi 350 evrov

Od pomladi do zdaj so se podražila tudi bukova drva. Še posebej to velja za tista, ki jih ponujajo specializirani dobavitelji in večji trgovci. Za paleto, na kateri je oziroma naj bi bilo zloženo 1,7 ali 1,8 prostorninskega metra suhih drv, so cene od 250 pa celo do 350 evrov. V ceno je vključen tudi prevoz. Marca je bila cena približno 220 do 280 evrov. Drva so dražja od 14 pa celo do 25 odstotkov. 

Foto: Profimedia drva

Količina na paleti je lahko manjša

Koliko drv je v resnici na paleti, je odvisno od načina zlaganja. Na ZPS so tudi letos izvedli test kakovosti drv. V laboratoriju so vsa drva s palete preložili na posebno stavo poznanih dimenzij in tako dobili podatek o dejanski količini prostorninskih metrov drv. Izmerjeno količino so primerjali z efektivno prostornino (notranje dimenzije) palete.

„Pred štirimi leti, ko smo na testu prvič preverjali kakovost drv na slovenskem trgu, se je izkazalo, da ponudniki precej slabo zapolnijo prostor, ki ga omogoča paleta. Takrat sta pri tem merilu dva od sedmih vzorcev dobila oceno nezadovoljivo, dva pomanjkljivo, eden povprečno in dva dobro. Tudi letos smo izmerili nekaj odstopanj, a ne tolikšnih: dva vzorca sta dobila oceno pomanjkljivo, eden povprečno, trije dobro, le zmagovalec je paleto zapolnil v največji meri in zato prejel oceno zelo dobro,“ navajajo na ZPS. 

Cene drv pri zasebnikih okoli 100 evrov

Nižje so cene pri zasebnih ponudnikih, ki drva naročniku običajno pripeljejo v razsutem stanju. Na podeželju za prostorninski meter računajo od 75 do 90 evrov, v urbanih središčih pa od 100 do 120 evrov. To so cene za metrska drva, če naročnik želi, da jih razžagajo na pol metra ali celo 30 centimetrov, je cena višja. 

Vse cene veljajo za suha drva, ki jih lahko kurimo že v prihajajoči kurilni sezoni. Nekoliko nižje so cene polsuhih drv, vendar bodo ta za kurjenje primerna šele naslednjo sezono. Vsebnost vlage v drveh je izjemno pomembna, med drugim tudi uredba o emisijah v zrak iz malih kurilnih naprav določa, da je delež lahko največ 20-odstoten. Višja vlaga vpliva na slabše zgorevanje, kar pomeni manjši izkoristek kurilne naprave in večje stroške ogrevanja, hkrati pa večje emisije trdih delcev v zrak, torej večje onesnaževanje.