Zima je čas, ko so vlomilci najbolj množično na delu. Statistika policije za zadnjih nekaj let potrjujejo, da število vlomov v stanovanja in hiše naraste od novembra do marca.
„V zimskih mesecih je noč hitro, že v popoldanskih urah, oškodovancev pa običajno zaradi različnih popoldanskih obveznosti še ni doma. Hkrati je v tem času frekvenca ljudi na ulicah še vedno velika, s tem pa je možnosti, da so storilci opaženi, manj,“ pravijo na generalni policijski upravi.
V času kosila tudi vlomilci počivajo
V večini primerov so storilci tovrstnih kaznivih dejanj moški, stari od 18 do 54 let. Vlome pa največkrat izvršijo v dveh terminih in sicer dopoldan in popoldan. „ Izrazit porast je zaznan popoldan med 15. in 20. uro in dopoldan med 9. in 13. uro. Medtem ko je dopoldanski čas izvrševanja aktualen celo leto, pa je čas izvrševanja popoldan značilen predvsem pozimi,“ še pojasnijo.
Lani so tako obravnavali 2244 kaznivih dejanj po 205/1-1. členu kazenskega zakonika, med katera spadajo tudi vlomi v stanovanjske hiše v naselju in zunaj naselja.
Največ jih je bilo storjenih januarja (277), sledita pa december in februar z 260 in 255 vlomi. Več kot 200 vlomov v enem mesecu so zabeležili še novembra in februarja. Zanimivo, da je vlomov najmanj julija (122) in avgusta (124), saj je takrat zelo veliko hiš in stanovanj zaradi dopustov praznih več dni ali celo tednov.
Popolne zaščite pred vlomi ni, kar pa ne pomeni, da nam za lastno varnost in varnost našega premoženja ni treba poskrbeti.
Varnostne ukrepe lahko razvrstimo od najbolj preprostih, vedenjskih do mehanskih in bolj kompleksnih, med katere štejemo uporabo novih tehnologij varovanja in nadzora.
Na policiji svetujejo, da vlomilcem nikoli ne smemo dati vedeti, da nas ni doma. To je preprost ukrep, ki nič ne stane, le razmišljati je treba, kako naj bo videti naš prazen dom in kaj moramo narediti.
Med drugim to pomeni, da na oknih zavese niso zagrnjene in senčila spuščena, ključa od vhodnih vrat nikoli ne puščamo v rožah, na podboju vrat ali pod predpražnikom. Ograje in žive meje okoli vrta naj ne bodo previsoke, na policiji svetujejo, naj ne bodo višje od enega metra. Visoka ograja nas ščiti pred radovednimi pogledi sosedov in mimoidočih, hkrati pa vlomilcem daje varno zavetje, saj je verjetnost, da bodo opaženi, manjša.
Med napakami, ki jih naredimo lastnik hiš, vlomilci pa jih izkoristijo, kar je priznalo že več lopovov, je tudi na primer puščanje lestve in raznega priročnega orodja na vrtu, priprto okno v pritličju, odprta vrtna vrata, ki kar vabijo, da vstopijo.
Na socialnih omrežjih ne puščajmo obvestil o odsotnosti
V pomoč jim je tudi to, da popolnoma nepremišljeno na socialnih omrežjih objavljamo informacije o tem, kam in kdaj gremo na dopust in koliko časa nas ne bo. Da nas ni doma, vlomilcem povedo tudi objave, ki jih na socialna omrežja dajemo že med dopustom, prav tako pa objave, v katerih se pohvalimo, kaj novega smo kupili.
Na našo daljšo odsotnost jih opozori tudi kup pošte v poštnem nabiralniku, zato se za čas daljše odsotnosti s sosedom dogovorimo, da nabiralnik prazni in občasno pogleda na naše dvorišče in hišo. Tudi v blokih je dobro, da katerega od sosedov, ki mu zaupamo, obvestimo o tem, da odhajamo.
„Vrednejše predmete kot so umetnine, denar, nakit ni priporočljivo puščati na "tipičnih" mestih v hiši, na primer v omari v spalnici ali pisalni mizi, temveč v sefu, ki je pritrjen v tla. Še bolje pa jih zaupati finančnim ustanovam. Svetujemo tudi, da vse vrednejše predmete slikate in popišete njihove lastnosti, saj so ti podatki in fotografije v primeru odtujitve preiskovalcem v veliko pomoč.“
Protivlomna vrata in ključavnica s kovinskim ščitom
Druga stopnja zaščite pred vlomilci je tako imenovana mehanska zaščita. Osnova so vhodna vrata, ki dobro tesnijo in se prilegajo podbojem, tako da se bo vlomilec pošteno namučil, preden jih bo lahko snel s tečajev. Na policiji poleg tega svetujejo še, da na notranji strani vrat namestimo prečno zaporo, ključavnica pa naj bi imela na zunanji strani kovinski ščit, ki preprečuje njeno lomljenje vrtanje.
Precej dobro varovalo so protivlomna vrata, ki imajo kakovostno jekleno konstrukcijo vratnega krila in podboja, ki je zelo odporna na poskuse vloma. Mehanska večtočkovna ključavnica, ki se odklepa s ključem, se ob poskusu vloma blokira, hkrati pa mora imeti še dodatne fiksne zatiče, vsaj 10 naj jih bo. Med mehansko varovanje štejemo tudi rešetke na zunanji strani kletnih in pritličnih oken.
Na voljo je tudi nekaj preprostih naprav, ki zaznajo prisotnost tretjih oseb. „Ena od teh je zagozda, ki jo podstavimo pod balkonska vrata ali okna, ob pritisku nanjo se vklopi močan zvočni alarm. Ne smemo pa pozabiti, da je na takšnih napravah treba redno spremljati napetost baterij,“ svetujejo na policiji.
Pogosto vlomilca odvrne že zunanja varnostna luč, ki se prižge, ko tipalo zazna gibanje. Kombinacija psa in te luči, pa naj bi bila po pričanjih nekaterih ujetih britanskih vlomilcev sploh zelo učinkovita.
Pametna napeljava z videonadzorom
Naslednji korak k še večji varnosti doma pred vlomilci je nadgradnja mehanske zaščite s tehničnim varovanjem. Ena možnost je vgradnja alarmnega sistema, ki lahko le z zvočnim opozorilom in prižiganjem senzorskih luči odvrača vlomilce, še bolj učinkovito pa je, če sistem povežemo z nadzornim centrom enega od varnostnih podjetij.
Druga možnost, ki je vse bolj pogosta, je sistem pametne napeljave, v katerega lahko povežemo videonadzor, alarm, tipala, ki zaznajo gibanje, razsvetljavo, domofon, senčila … Vse povezane elemente lahko upravljamo in tudi spremljamo prek pametnega telefona. V vsakem trenutku lahko vidimo, kdo je pred vrati ali na dvorišču.
Tudi s počitnic oziroma od koder koli in kadar koli na daljavo lahko ustvarjamo videz, da je vedno nekdo v hiši. Preprosto prižigamo in ugašamo luči, spuščamo in dvigamo senčila. V naprej lahko nastavimo več različnih scenarijev, po katerih elementi, povezani s pametno napeljavo, delujejo.
Kaj storimo, če vlomilca zasačimo?
Ne glede na vse varnostne ukrepe in zaščito, pa se še vedno lahko zgodi, da bo vlomilec prišel v hišo ali stanovanje. Kako v tem primeru pravilno reagiramo? „Če storilca vloma zalotite v hiši ali stanovanju, se umaknite na varno in pokličete policijo. Pomembno je, da si zapolnite njegove morebitne značilnosti, če seveda ni zamaskiran, in smer, kamor je zbežal. Vsekakor pa odsvetujemo, da bi storilca poskušali zadržati ali napasti,“ poudarjajo na policiji.
Potem ko pokličemo policijo, ne smemo hoditi po stanovanju ali hiši in premikati ali pospravljati stvari, ki jih je vlomilec razmetal, saj lahko uničimo pomembne sledi, ki jih je pustil za sabo.
zbrisal sem svoj profil že pred dalj časa upam, da je res vse pobrisano, čeprav se v roku meseca ne …
če ga najdeš, teci ven, da se mu kaj ne zgodi, ker boš končal slabo. i feel slovenia