V javnosti pogosto prevladuje mnenje, da so jih v nedavnih poplavah bistveno slabše odnesli lastniki lesenih hiš. „Prav zanimivi so komentarji, da so montažne hiše, ki so jih prizadele poplave, zdaj fuč. Še Rosvita Pesek je predsedniku vlade Robertu Golobu v Odmevih očitala, da bodo ljudem, ki so izgubili hiše v poplavah, zdaj naredili nadomestne montažne hiše iz kartona. Očitno v javnosti še vedno ni dovolj pravih informacij o lastnostih montažnih hiš in njihovi odpornosti na različne vremenske vplive, tudi poplave,“ nam je napisal eden od lastnikov velikopanelne montažne hiše iz Kamnika. 

Les posušimo lažje kot druge gradbene materiale

Lesene hiše, pa naj bodo velikopanelne, bolj znane kot montažne, skeletne ali masivne, zgrajene iz križno lepljenih plošč, seveda niso odporne proti vodi in vlagi, ki se prebije v elemente sten in tal. Vendar to ne pomeni, da se jih ne da posušiti in sanirati. Še več, kot navajajo v Marlesu, je njihova obnova po poplavah bistveno enostavnejša, hitrejša ter učinkovitejša kot sanacija klasično grajenih objektov. 

„Nesporno je, da vlaga, ki je posledica poplav, škodi leseni konstrukciji ter uničuje izolacijo v objektu, vendar les bistveno lažje posušimo kot ostale gradbene materiale, izolacijo pa zlahka in hitro zamenjamo,“ še dodajajo. 

Ker so zunanje in notranje stene lesene hiše sestavljene iz več slojev, lahko vsakega od njih tudi brez večjih težav odstranimo, če ga je poplavilo in se je vanj zalezla vlaga. Kolikšna je škoda in koliko slojev je treba odstraniti, je odvisno od tega, kako je hiša grajena, kakšni materiali so bili uporabljeni ter koliko vode je prodrlo v hišo in kako dolgo je bila v njej. 

Najmanj dela bo s sanacijo masivnih lesenih hiš, ki so narejene iz križno lepljenih plošč. Te je treba samo čim prej izsušiti do vlažnosti od osem do 12 odstotkov. V takšnih hišah je treba odstraniti le morebitne suhomontažne plošče, če so se napile vode. 

Odstraniti je treba vse plasti, tudi toplotno izolacijo

Če je hiša grajena iz velikopanelnih plošč ali skeletno, pa je verjetnost, da je voda prodrla tudi v notranjost stene in navlažila plasti pod zaključno stensko ali talno oblogo, večja. V tem primeru je treba odstraniti obloge, na stenah do višine približno pol metra nad nivojem, ki ga je dosegla vode. To lahko preverimo tako, da na delu stene odstranimo vse plati do toplotne izolacije in preverimo, ali je ta mokra. Lahko pa na več mestih izvrtamo tolikšne luknje, da lahko z roko sežemo vanje in preverimo toplotno izolacijo. 

Foto: arhiv Marles vlaga

Če je ta mokra, je treba odstraniti vse plasti z vseh sten, ki so bile v stiku z vodo. Odstraniti je treba tudi toplotno izolacijo, še posebej če je ta iz mineralne volne, celuloze ali lesnih vlaken. Izolacijo, ki je vgrajena nad nivojem, ki ga je dosegla voda in je suha, je treba prej podpreti, da se ne posede navzdol po steni. Toplotna izolacija, še posebej prej omenjene, lahko sprejmejo velike količine vode. Zaradi tega se jim poslabšajo oziroma čisto izničijo njihove toplotnoizolativne lastnosti. Druga težava je, ta, da se toplotna izolacija suši zelo dolgo, voda iz nje izhlapeva zelo počasi, zato je konstrukcijski les vlagi izpostavljen dlje.

Sanacija fasade in tlakov v leseni hiši

Če je na zunanji, fasadni strani nameščena dodatna toplotna izolacija, in je mokra, je treba odstraniti tudi to. To pomeni, da je treba pred tem odstraniti zaključni fasadni sloj. 

Preveriti je treba tudi stanje talnih oblog in tal. Če bo zadostovalo sušenje, estrihe posušijo tako, da vanje izvrtajo luknje, skozi katere se izsušuje voda iz materiala. Sicer pa je treba talne obloge in estrihe odstraniti. 

Nevarnost je razvoj gliv

Odprto steno je treba potem posušiti. Predvsem je pomembno, da čim prej in dobro posušimo ves vgrajeni konstrukcijski les. V nasprotnem namreč hišo lahko ogrozijo lesne glive. Zato sta Miha Humar in Boštjan Lesar z oddelka za lesarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti pripravila nekaj priporočil, kako ravnati potem, ko je voda poplavila lesene objekte.

Foto: Arhiv Biotehniška fakulteta trohnoba montažna hiša Vlažen les napadeta dve skupini gliv. Prva skupina spada v skupino plesni, ki proizvedejo veliko spor, nevarne pa so za ranljivejše skupine, predvsem otroke, ljudi s težavami dihal in starejše. Druga skupina gliv razkraja les. To pa pomeni poslabšanje njegovih mehanskih lastnosti. Kot navajata, se prvi znaki razkroja pojavijo po 150 dneh z ugodno vlažnostjo. Med njimi pa največjo težavo predstavlja gliva solzivka ali siva hišna goba. Ko glive okužijo objekt, je sanacija tehnično in tudi cenovno zelo zahtevna, pravita strokovnjaka. Zato je treba konstrukcijski les dobro posušiti. Suh les lahko, preden stene zapremo, premažemo z namenskim premazom proti lesni gobi. 

Ponovna izgradnja stenskih elementov

Stene lahko zapremo sami, tako da namestimo enake plasti iz enakih materialov, kot so bili vgrajeni. V Marlesu pa svetujejo, da to naredijo strokovnjaki. „Ponovna izgradnja stenskih elementov v prvotno stanje je ključni del sanacije. To vključuje natančno postavitev prečnikov za pritrjevanje stenske obloge, namestitev toplotne izolacije ter vzpostavitev parne zapore. Skrbno spoštovanje teh korakov je ključno za zagotovitev, da bo hiša ponovno varna in udobna za bivanje.“