V javnosti že nekaj časa krožijo izpovedi prizadetih v poplavah, da bodo od zavarovalnic za povzročeno škodo, ki je ocenjena na več desettisoč evrov, dobili le nekaj tisoč evrov. Takšne podatke ali pa celo tudi že izplačila zavarovalnine so dobili tudi lastniki, ki jim je povodenj hišo popolnoma uničila. 

Razočaranje prizadetih je razumljivo, vendar pa za nizka izplačila ne gre kriviti zavarovalnic. Kot so nam pojasnili v zavarovalnicah Triglav in Generali, zavarovancem po oceni stanja izplačajo sredstva, ki so lahko enaka največ višini zavarovalne vsote za posamezni rizik, v tem primeru je to poplava. 

Očitno napačno pričakovanje zavarovancev o višini povračila škode tiči v nepoznavanju določil zavarovalne police, ki so jo sklenili. Podrobnosti so kot vedno, v drobnem tisku. 

Prenizke zavarovalne vsote

V obeh zavarovalnicah, podobno pa velja tudi v drugih, lastniki nepremični lahko izbirajo med različnimi zavarovalnimi produkti, ki vključujejo različne rizike, zavarovane do različno visokih zavarovalnih vsot.

Pri Generaliju lahko na primer izbirajo med tremi paketi, pri čemer osnovni rizika poplave sploh ne krije, kar pomeni, da zavarovalnica škode na hiši, ki jo je povzročila poplava, sploh ne bo izplačala. Tisti, ki so sklenili ekskluzivni ali premium paket, pa imajo zavarovano tudi škodo v primeru poplave. 

„Nevarnost poplave (»Poplava, hudournik, visoka in talna voda«) je vključena v višje pakete domskega zavarovanja Paket Dom: ekskluzivni in premium. Prvi ima možnost povišanja limita za zavarovanje nepremičnine, drugi pa zagotavlja kritje do višine zavarovalne vsote pri zavarovanju stanovanjskih nepremičnin in premičnin,“ pravijo v zavarovalnici Generali. 

Ali povedano drugače, če se je zavarovanec ob sklenitvi zavarovalne police odločil za srednji paket in za nevarnost poplave določil denimo zavarovalno vsoto 2500 evrov, bo zdaj dobil le teh 2500 evrov, pa čeprav mu je povodenj povsem uničila hišo. 

Če pa se je odločil za sklenitev največjega paketa, v katerem je določil zavarovalno vsoto denimo 200.000 evrov, pa bo dobil izplačan ta znesek, če je seveda škoda ocenjena na to vrednost.

Zavarovalna vsota za poplavo je lahko poljubno visoka 

Podobno ponudbo imajo tudi pri Triglavu. „Škode zaradi poplav že v osnovnem kritju paketov za zavarovanje doma zajemata Veliki in Comfort paket, v temeljno zavarovanje za dom in Mali paket pa je možno vključiti zavarovanje poplave kot razširitev zavarovalnega kritja. Pri vseh paketih se je možno dogovoriti za zavarovanje poplave do poljubnih zavarovalnih vsot.“

Torej, kolikor je v zavarovalni pogodbi določena zavarovalna vsota za primer poplave, toliko največ lahko zavarovalnica izplača škode. „Izplačilo škode, ki ga lahko prejme zavarovanec, je omejeno skladno z zavarovalnimi vsotami, ki so dogovorjene pri posameznih nevarnostih. V primerih, ko je posameznik dom zavaroval za nevarnost poplave, se mu škoda, nastala zaradi poplave, prizna iz kritja za to nevarnost, in sicer do višine zavarovalne vsote, ki je na zavarovalni polici oz. obračunu določena za to nevarnost,“ pravijo v Zavarovalnici Triglav

Če je za primer poplave določena zavarovalna vsota, denimo 20.000 evrov, bo zavarovalnica izplačala največ ta znesek, pa čeprav je zavarovalna vsota za druge rizike določena v višini 200.000 evrov. 

Zato v Triglavu poudarjajo, da je „najbolje, če je zavarovanje poplave sklenjeno na polno vrednost. V primerih, ko je zavarovanje poplave sklenjeno do nižjih limitov, pa obstaja možnost, da zavarovalnina ne zagotovi povračila škode v celoti.“

Če je vzrok poplava, zavarovalnina izhaja le iz tega rizika

„Načeloma velja, da se škode iz različnih zavarovanih nevarnosti ne morejo seštevati, saj se vedno gleda osnovni vzrok, v tem primeru je to poplava,“ v Generaliju odgovarjajo na vprašanje, ali zavarovanec lahko uveljavi strojelom, ki je denimo tudi del paketa, če mu je poplava poškodovala ogrevalno napravo. 

Starejše hiše zavarovane le na dejansko vrednost

Tisti zavarovanci, ki so sklenili razširjene pakete zavarovanja, ki vključujejo tudi rizik poplave do višine skupne zavarovalne vsote ali pa so zelo visoko določili zavarovalno vsoto za poplavo, pa morajo biti pozorni še na podatek, ali je zavarovanje sklenjeno na novo ali dejansko vrednost. 

V Zavarovalnici Triglav so to pojasnili s hipotetičnim primerom. Če je zgradba v vrednosti 200.000 evrov poplavno zavarovana z zavarovanjem doma do te vrednosti na novo vrednost in je ta uničena, potem poplača zavarovalnica strošek izgradnje nove takšne zgradbe v višini 200.000 evrov.

Če pa je zgradba zavarovana na dejansko vrednost in je ocenjena stopnja amortizacije 30 odstotkov, potem dobi zavarovanec ob uničenju te zavarovalnino v višini 140.000 evrov.

Ob tem velja poudariti, da zavarovalnice starejših stavb ne zavarujejo na novo, temveč le na dejansko vrednost. „Če gre za starejšo hišo, zgrajeno npr. v 60 letih prejšnjega stoletja in v vsem tem času ni bila obnovljena, potem se lahko zavaruje le na dejansko vrednost. Če pa je stranka v zadnjih letih svojo hišo obnovila, zamenjala streho, fasado, okna in/ali inštalacije, potem se lahko brez težav zavaruje na novo vrednost,“ pojasnijo v Generaliju. 

Pri Zavarovalnici Triglav pa je hiše, katerih amortizacijska vrednost je nižja od 40 odstotkov, možno zavarovati na novo vrednost, hiše, ki so amortizirane več kot 40 odstotkov pa le na dejansko vrednost.

Približno tretjina hiš ni zavarovanih

Kot ocenjujejo v obeh zavarovalnicah, približno tretjina hiš, katerih lastniki so fizične osebe, sploh nima zavarovanja. Med strankami Zavarovalnice Triglav, ki imajo sklenjeno zavarovanje doma, je manj kot polovica takšnih, ki so nepremičnino dodatno zavarovale tudi za kritje škod zaradi poplavne in meteorne vode. Med temi pa je le manjši delež tistih, ki so svoj dom pred poplavo zavarovale na polno vrednost. 

Pri Generaliju ima večina strank sklenjen srednji, ekskluzivni paket, sicer pa večina strank raje izbere višji paket kritja, kot da povišajo limit znotraj paketa, saj je to načeloma dražje.

Zavarujejo tudi hiše na poplavnih območjih

Preverili smo tudi podatek, ali drži, da zavarovalnice nepremičnin, ki so na poplavnih območjih, sploh ne zavarujejo. „V zavarovalnici Generali smo strankam zavarovali premoženje tudi na teh območjih. Edina izjema so zavarovalni kraji, kjer je v zadnjih 10 letih poplavljalo več kot petkrat. Zavarovalnica za vsak rizik ustrezno oceni tveganje in pri tem glede na pogostost poplavljanja tudi prilagodi premijo,“ odgovarjajo v Generaliju.

V Zavarovalnici Triglav pa: „S tovrstnim zavarovanjem je možno zavarovati tudi objekte na poplavnih območjih."

V obeh dodajajo, da morajo biti skladno z zakonodajo prihodnji dogodki, za katere se sklene zavarovanje, negotovi in neodvisni od izključne volje pogodbenikov. To pomeni, da je zavarovalna pogodba nična, če je takrat, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastal, je že bil v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal. To je določilo obligacijskega zakonika, ki velja za vsako sklenjeno zavarovalno pogodbo. 

Fotografija je simbolična.

dezurni@styria-media.si