Zdaj je namreč čas, ko veliko lastnikov starejših hiš razmišlja o menjavi ogrevalnega sistema, da bi že prihodnjo zimo pričakali z novim in z nižjimi stroški ogrevanja. Odločajo se na podlagi zelo različnih želja, finančnih zmožnosti, naklonjenosti enemu ali drugemu energentu, njegovi dostopnosti in ceni. Pogosto so podlaga za odločitev tudi priporočila prijateljev in znancev, ki hvalijo vsak svoj sistem ogrevanja, informacije pa iščejo tudi na spletnih forumih, pri ponudnikih, žal pa ujamejo tudi vsako govorico, ki ni nujno prava in je lahko zelo zavajajoča.

Toplotna črpalka ali zemeljski plin za ogrevanje stare hiše

Pred kratkim nam je bralec opisal svoje razmere. Razmišlja o tem, da bi približno 20 let star oljni kotel zamenjal za toplotno črpalko. Izbere lahko zgolj TČ zrak/voda, ker na parceli ni dovolj prostora za zemeljski kolektor.

V grobem gre za hišo iz začetka 70 let prejšnjega stoletja, ogrevajo nekaj več kot 200 kvadratnih metrov in, odvisno od zime, porabijo od 2000 do 2300 litrov kurilnega olja. Toplotno sta minimalno, s petimi centimetri, izolirani zgolj severna in zahodna fasada, lesena okna so stara toliko kot hiša, sanitarno vodo pa ogrevajo z dvema električnima grelnikoma in za to porabijo za približno 600 evrov elektrike na leto. 

Foto: Profimedia Star oljni kotel Zakaj prav toplotna črpalka, nas je zanimalo. Kotel na polena ali pelete ni rešitev, ker nimajo prostora za njihovo skladiščenje, poleg tega je gospod že v letih in se ne želi ukvarjati s prenašanjem drv in pelet ter čiščenjem peči. Pove, da bi hišo lahko priključili na zemeljski plin, ki je v bližini, vendar je od znancev v naselju slišal, da bi ga zgolj gradbena dela in priključek ne zemeljski plin stali približno 6500 evrov. 

Bralec je dobil tri ponudbe prodajalcev oziroma monterjev TČ, v prvi je TČ zrak/voda slovenskega proizvajalca, v drugi nemškega in v tretji japonskega proizvajalca. 

Toplotna črpalka slovenskega porekla za 10.500 evrov

Če bi se bralec odločil za TČ slovenskega proizvajalca, bi dobil visokotemperaturno TČ zrak/voda z močjo 13kW, ki deluje v območju od -25 stopinj Celzija, ogrevalno vodo pa lahko ogreje do 65 stopinj Celzija. Njeno grelno število je 4, vendar pri ogrevalni vodi 55 stopinj Celzija le še 2,9. Ta podatek je bralec našel na spletni strani proizvajalca, v ponudbi ga namreč ni bilo. Prav tako v ponudbi ni navedeno letno grelno število, ki je lahko še nižje. TČ je sicer kompaktne izvedbe z vgrajenim 50-litrskim ogrevalnikom vode, iz katerega se zagotavlja toplota za odtaljevanje uparjalnika, s čimer je zagotovljena višja učinkovitost, hkrati pa tudi hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema. V sistemu je tudi 200-litrski zalogovnik vode. Cena za TČ z montažo je 10.500 evrov, pri čemer drobni material še ni vštet, prav tako pa ne nove cevne povezave za toplo vodo, ki jih je treba speljati do zalogovnika.

Najdražja je toplotna črpalka nemškega proizvajalca

Pri nemškem proizvajalcu bi bralec dobil TČ zrak/voda z močjo 11,5 kW, ki prav tako deluje do -25 stopinj Celzija, ogrevalno vodo pa ogreje do 60 stopinj Celzija. Ponudnik navaja, da je letno grelno število pri ogrevalni vodi 55 stopinj Celzija kar 4,11. Tudi ta TČ je kompaktna z vgrajenim 80-litrskim ogrevalnikom vode in dodatnim 300-litrskim zalogovnikom. Cena z montažo je 13.500 evrov, tudi v tem primeru niso všteti drobni material in cevne povezave.

Toplotne črpalke Toplotne črpalke so bolj učinkovite, novost so hibridni sistemi

Najcenejša je toplotna črpalka japonskega proizvajalca

V ponudbi z japonsko TČ zrak/voda in močjo 12 kW je bilo navedeno, da ta dela s polno močjo do -20 stopinj Celzija, ogrevalno vodo pa lahko ogreje do 60 stopinj Celzija,  njeno grelno število je 4,8. Vendar po podrobnejšem pregledu ugotovimo, da se omenjeno grelno število nanaša na delovanje pri temperaturi zraka sedem stopinj Celzija in ogrevalni vodi 35 stopinj Celzija. Za primerjavo, pri obeh prej predstavljenih TČ so grelno število merili pri zunanji temperaturi dve stopinji Celzija in temperaturi ogrevalne vode 55. Zato grelno število japonskega proizvajalca v primeru konkretne hiše ni ustrezno, kolikšno je v resnici, bralec  ni izvedel. Sicer pa se ta toplotna črpalka od prvih dveh razlikuje tudi po tem, da nima dodatnega ogrevalnika, temveč le 200-litrski zalogovnik. Cena z montažo je 9000 evrov, brez drobnega materiala in cevnih povezav.

Foto: Profimedia Toplotna črpalka

Prihranki naj bi bili 60-odstotni

Vsi trije ponudniki so poudarili, da se bodo po vgradnji predlagane TČ stroški ogrevanja zmanjšali za 60 odstotkov in izračunali, da bodo z zdajšnjih 2000 do 2300 evrov padli na 800 do 920 evrov, k temu pa je treba prišteti še stroške za toplo vodo, ki so zdaj 600 evrov na leto, potem pa naj bi znašali zgolj 240 evrov. Vsi tudi predlagajo ogled hiše in šele na podlagi tega končni predlog za izvedbo in ceno.

Cene ogrevanja Primerjava cen energentov: Od najcenejšega do najdražjega

Na podlagi primerjave cen energentov, končnih in koristnih energij ter izkoristka obstoječega oljnega kotla, ki ni višji od 65 odstotkov, smo izračunali, da iz 2300 litrov kurilnega olja dobijo približno 16.000 kWh. Toliko energije torej potrebujejo za ogrevanje hiše zdaj, toplotna črpalka, ki ima letno grelno število 2,5, pa bi za enak učinek morala proizvesti približno 6200 kWh, kar pri trenutnih cenah elektrike nanese približno 900 evrov. Iz tega lahko sklepamo, da je prihranek tak, kot ga napovedujejo ponudniki. 

Energetski svetovalec je previden, predlaga zemeljski plin

Ponudbe smo predstavili še energetskemu svetovalcu Francu Kalanu. Najprej je pregledal podatke o hiši in trenutni porabi kurilnega olja. Strinja se s ponudniki TČ, da so prihranki pri energiji v primerjavi s kurilnim oljem lahko 60 odstotkov nižji, vendar ne v tej konkretni hiši, vse preveč je neznank. Bralcu svetuje, če le ima denar, naj naprej toplotno izolira hišo in vgradi nova okna, potem pa se lahko odloči za TČ. Zamenjati bo moral tudi radiatorje in nanje namesti termostatske ventile. V tem primeru je TČ smiselna odločitev, pravi.

Foto: Profimedia Radiatorji

Zdaj pa je hiša čisto preveč energijsko potratna, nima praktično nič toplotne izolacije, okna so stara. Ocenjuje, da imajo predlagane toplotne črpalke čisto premajhne moč in zato ne bodo zmogle zagotoviti dovolj toplote za ogrevanje. Težava je namreč tudi ta, da so v hiši zastareli radiatorji s premajhno površino, zato je velika verjetnost, da ne bo dovolj, če TČ ogrevalno vodo segreje zgolj na 55 ali 60 stopinj Celzija. Meni, da bi zadostno takšno hišo ogrela TČ z močjo 20 kW in več, kar pa precej podraži naložbo. Poleg tega nihče od ponudnikov ne omenja, ali bo treba zaradi vgradnje TČ zamenjati glavne varovalke in v hiši povečati priključno moč. Tudi to za sabo potegne višje stroške elektrike. 

Naložba v ogrevanje z zemeljskim plinom precej nižja

Če lastnik hiše nima namena izvesti predlaganih ukrepov, Franc Kalan svetuje, naj izkoristi plinovod, ki je v bližini, in hišo priključi na zemeljski plin. Kupi naj visoko učinkovit kondenzacijski plinski kotel, za pripravo tople sanitarne vode pa še sanitarno toplotno črpalko, svetuje. Za kotel bo odštel največ 4000 evrov, za sanitarno TČ pa 1500 evrov. Poleg tega je za kotel pri Eko skladu upravičen do subvencije do največ 2000 evrov oziroma do 50 odstotkov vrednosti naložbe, za ogrevalno TČ pa ne, saj hiša stoji v Ljubljani, v bližini plinovoda, ki ima prednost. 

Glede na Kalanov predlog, smo se obrnili še na Energetiko Ljubljana in preverili, ali drži podatek bralca, da naj bi bil strošek priključitve na zemeljski plin res 6500 evrov. Prijazno so stroške ocenili prav za bralčevo hišo in izračunali, da bi priklop z vsem potrebnim materialom znašal največ 2000 evrov, k temu pa je treba dodati še stroške gradbenih del, torej izkopa. Hiter pregled cen na spletu pove, da bi ti stroški znašali od 500 do 800 evrov, saj so na Energetiki ocenili, da je dolžina izkopa približno 25 metrov.

Naložbo v izvedbo plinskega priključka in priključitve ter nakup kondenzacijskega kotla lahko upoštevajoč subvencija Eko sklada ocenimo na največ 6500 evrov s sanitarno toplotno črpalko vred, kar je skoraj pol manj kot pri ogrevalnih toplotnih črpalkah.

Zgodba bralca dokazuje, da je menjava ogrevalnega sistema in energenta precej zahteven ukrep, ki ga ne gre sprejeti na podlagi nepopolnih informacij, pravi Franc Kalan in vsem svetuje, da se najprej pogovorijo z neodvisnim energetskih svetovalcem oziroma strokovnjakom za energijsko učinkovitost v stavbah. Prvi pogovor je običajno brezplačen, potem pa je le vredno odšteti nekaj denarja za temeljit pregled hiše in izračun, le tako se bodo lahko odločili za najbolj primerno in gospodarno naložbo. Ponudniki praviloma vodo speljujejo na svoj mlin in marsikatero pomembno stvar zamolčijo, še pove sogovornik. 

Energijska obnova Tako boste rabo energije zmanjšali do 10-krat

Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.