Vedno pogosteje slišimo mantro o učinkoviti rabi energije. Zapisana je v zakonodaji, spodbujana z državno pomočjo, prisotna v medijih in počasi je prišla v našo podzavest. Moramo biti učinkoviti z energijo, torej rabiti manj energije. Menda učinkovitost pomeni bistveno zmanjšanje rabe energije, celo zmanjšanje stroškov za energijo. Tudi če so naložbe v zmanjšanje rabe energije previsoke, nič hudega, saj država primakne veliko denarja kot nepovratne spodbude ali kot ugodna posojila. Pa je to res?

Varčevanje ne glede na posledice

Podzavestna nuja o zmanjšanju rabe energije je mnoge prignala do absurda. Naredili so vse, da bi zmanjšali rabo energije, vendar so se lotili stvari na napačnem koncu. Ko so zmanjšali ogrevanje, jih je zeblo; ko so nehali zračiti, je postalo stanovanje zatohlo, vlažno in plesnivo; ko so nehali prižigati luči, so se spotikali v temi. Nepravilni ukrepi se vedno maščujejo čez nekaj let, skozi zdravstvene težave.  

Po desetletjih spodbujanja učinkovite rabe energije so se stanovanjske razmere v Sloveniji poslabšale. Res se je znižala raba energije v stavbah, vendar je hkrati drastično padla kakovost bivanja. Slovenija je uvrščena med evropske države z najslabšo kakovostjo bivanja. Vse zaradi tega, ker je na prvo mesto postavljena zahteva po zmanjšanju rabe energije.

Celotno zgodbo je treba napisati na novo in postaviti pravilne prioritete. Ključna je kakovost bivanja, vejica, ob majhni rabi energije in majhnih stroških. Pika.

Osnove ogrevanja in temperature

Po tem splošnem uvodu preidimo k našemu znižanju temperature ogrevanja. Troje govori v korist nočnemu znižanju: pri nekoliko nižjih temperaturah se bolje spi, nižja so raba energije in stroški. Načelno. Ne pozabimo pa, da je v Sloveniji vsaka stavba unikatna; tudi želje, potrebe in zmožnosti stanovalcev so različne. Zato bi, preden svetujemo nočno znižanje temperature ogrevanja, pogledali povezavo med bivalnim udobjem in temperaturo.

Foto: Profimedia radiatorji Temperatura bivalnih prostorov odraslih, zdravih oseb, naj bo do 22 ºC. Kogar zebe, naj obleče jopico, namesto da dviguje prostorski termostat. Vendar na bivalno udobje vplivata tudi temperatura obodnih ploskev in relativna vlažnost notranjega zraka. Če vse to upoštevamo, priporočamo občuteno temperaturo stanovanjskih prostorov 20 ºC . Na kratko, če so stene slabše izolirane, mora biti zrak v prostoru toplejši.

V blokovskih naseljih z lastno kotlarno ni dileme. Kurjač zvečer izključi ogrevanje, zjutraj ga vključi. Če je stanovalcem tak režim všeč ali ne. Ta navada je še iz časov, ko so kurili s premogom. Takratni predpis, da mora biti kurjač v kurilnici, dokler je žerjavica v kotlu, je narekoval 16-urno ogrevanje in 8-urno prekinitev. Čeprav ni več premoga, je vzorec ogrevanja enak.

Podobno je v individualnih stavbah, kjer se ogrevajo z zastarelimi kotli na drva. V stavbah, ki so ogrevane daljinsko, s toplotno črpalko, biomaso, plinom ali kurilnim oljem, je možno ogrevanje brez nočne prekinitve ali znižanja temperature. Za nekatere od teh stavb svetujemo nočno znižanje, za druge ne.

Potratne, povprečne in varčne stavbe

Za stavbe, ki so izrazito slabo izolirane, običajno grajene med leti 1960 in 1980, odsvetujemo nočno znižanje temperature. Ob nočni prekinitvi ogrevanja se stene tako ohladijo, da se zarosijo in navlažijo. Posledica nočne prekinitve je pojav plesni. Zjutraj, ob vklopu ogrevanja, je kotel precej bolj obremenjen, saj mora proizvesti energijo tudi za segrevanje sten. Neenakomerno obratovanje predimenzioniranega kotla povzroči več izgub toplote, kot so prihranki zaradi nočnega znižanja temperature. 

Stavbe, grajene med leti 1980 in 2010, so povprečno učinkovite. Zunanje stene se niti ob kratkotrajnem zmanjšanju ogrevanja ne ohladijo pod temperaturo rosišča. V takih stavbah je primerno nočno znižanje temperature ogrevanja, vendar ne pretirano. Z nočnim znižanje temperature zraka v ogrevanih prostorih za 3 ºC  lahko privarčujete do pet odstotkov energenta, približno toliko znašajo tudi letni prihranki. 

Foto: Profimedia Termostatski ventil Sodobne varčne stavbe so tako dobro izolirane, da se kljub prekinitvi ogrevanja ne ohladijo. Zato je v teh stavbah priporočljivo, da se ponoči ogrevanje popolnoma izključi. Prihranki so večplastni, poleg zmanjšanja toplotnih izgub stavbe se zmanjša raba elektrike za pogon obtočnih črpalk in zmanjšajo toplote izgube kurilne naprave. 

Poleg energijske učinkovitosti stavbe je treba upoštevati tudi lastnosti ogrevalnega sistema in ceno energije. Radiatorji, zlasti če so predimenzionirani, so hitro odzivni in hitro segrejejo prostore. Popolnoma drugačno je talno ogrevanje, ki se le počasi prilagaja temperaturnim spremembam. Kaj pa cena energije? Če se ogrevate s toplotno črpalko in imate dvotarifen števec, je nočno ogrevanje cenejše in nočno znižanje temperature ni smiselno. 

Nasvet

Prihranek pet odstotkov energentov in stroškov pri nočnem znižanju temperature ogrevanja se sliši lepo. Vendar če zaradi tega tvegate pojav plesni v vogalih ali za omarami, ni primeren ukrep. 

Več kot pet odstotkov prihranite z vgradnjo termostatskih ventilov in znižanjem temperature ogrevanja za eno stopinjo Celzija. Še več lahko prihranite s pravilnim prezračevanjem, petminutni prepih vsaki dve uri ali mehansko prezračevanje. Najprimernejše je centralno prezračevanje z vračanjem energije, saj omogoča kakovosten notranji zrak in zmanjšanje stroškov ogrevanja za tretjino. 

Ne pozabite pa na najpomembnejše. Stavbe so namenjene bivanju. Kakovostno bivanje naj ima prednost. 

Matjaž Valenčič je neodvisni energetski svetovalec.