Pred nekaj več kot enim mesecem smo pisali o tem, da ministrstvo za naravne vire in prostor, ki je pristojno tudi za gradbeno zakonodajo, v postopek daje spremembe gradbenega zakona (GZ-1), med katerimi je tudi zamik datuma vzpostavitve sistema eGraditev za eno leto. Po prvotnem predlogu sprememb naj bi se sistem uvajal postopoma po posameznih upravnih enotah, najkasneje pa naj bi na vseh, tudi na ministrstvu, začel delovati 6. januarja 2025. 

Zdaj vzpostavitev sistema eGraditev zamikajo še za eno leto, na 5. januar 2026. 

Po prvotnem predlogu naj bi sistem najprej začel delovati že 1. januarja 2024 na UE Postojna, marca naj bi sledili UE Cerknica in Ilirska Bistrica, še mesec kasneje pa UE Izola, Koper, Piran in Sežana. Na UE Ljubljana naj bi bil vzpostavljen šele do začetka januarja leta 2025, enako velja za Domžale, Kamnik, Grosuplje, Logatec in Vrhniko. Na ostalih UE pa naj bi ga vzpostavili od maja do novembra 2024.

V na vladi sprejetem predlogu pa naj bi veljali naslednji datumi:

• 7. marca 2024: upravna enota Postojna; 
• 9. maja 2024: upravni enoti Cerknica in Ilirska Bistrica;
• 26. septembra 2024: upravne enote Izola, Koper, Piran in Sežana; 
• 7. novembra 2024: upravne enote Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec; 
• 20. februarja 2025: upravne enote Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Pesnica, Ptuj, Ruše in Slovenska Bistrica; 
• 15. maja 2025: upravne enote Ajdovščina, Dravograd, Idrija, Nova Gorica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Tolmin; 
• 18. septembra 2025: upravne enote Brežice, Črnomelj, Hrastnik, Kočevje, Krško, Litija, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica, Trbovlje, Trebnje in Zagorje ob Savi; 
• 6. novembra 2025: upravne enote Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; 
• 5. januarja 2026: upravne enote Domžale, Grosuplje, Kamnik, Ljubljana, Logatec in Vrhnika ter ministrstvo. 

Na večjih upravnih enotah in ministrstvu bodo sistem vzpostavili kar dve leti kasneje kot veleva veljavni gradbeni zakon oziroma eno leto kasneje kot je bilo zapisano v prvotnem predlogu sprememb.

Razlika med uvedbo in vzpostavitvijo sistema

V predlogu je opredeljena pomembna razlika med uvedbo in vzpostavitvijo sistema eGraditve. Uvedba pomeni, da je sistem na določeni upravni enoti sicer v polni funkciji, vendar se uporablja samo v obsegu upravnega poslovanja za nove postopke, vodene na konkretni upravni enoti, ki že ima uveden sistem, vendar samo, če investitor že razpolaga z znanjem in že sam poda zahtevo prek tega sistema. Vzpostavitev sistema eGraditve pa pomeni, da je sistem uveden na vseh upravnih enotah in ministrstvu. 

Zakaj je to pomembno? 

Na datum vzpostavitve 5. januarja 2026 se poleg poslovanja prek eGraditve veže tudi sprememba obveznosti plačila komunalnega prispevka za novogradnje in rekonstrukcije. Komunalni prispevek je treba po zdaj veljavnem predpisu plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, ko bo začel delovati sistem eGraditev, pa ga bo investitor plačal ob prijavi začetka del, občina pa bo plačilo v sistemu potrdila.

Druga zahteva se nanaša na obveznost prijave izvajanja novogradnje enostavnega objekta, ki je stavba, torej nadstrešnice, ute, drvarnice, letne kuhinje, garaže ... Za zdaj gradnjo teh ni treba prijaviti, po vzpostavitvi sistema, od 5. januarja 2026 pa bo začetek njihove gradnje treba prijaviti. 

Zakaj sploh eGraditev?

Sistem eGraditev sicer omogoča in hkrati nalaga vlagateljem, da od uveljavitve naprej vse poslovanje, povezano z graditvijo oziroma izdajo gradbenega dovoljenja, torej vloge, projektno dokumentacijo, izjave, zahteve, prijave, sklepov in odločbe vlagajo prek tega elektronskega sistema. 

Podpira celoten proces od izdaje gradbenega dovoljenja, prijave začetka gradnje, izdaje uporabnega dovoljenja in ostale predpisane postopke pridobivanja dovoljenj, na primer odločbo o legalizaciji objekta. 

Zamik zahteva kompleksnost sistema

Za postopno uvajanje so se na ministrstvu odločili zaradi obsežnosti in kompleksnosti sistema. „Sistem podpira vnos številnih podatkov, pri čemer se prek grafičnih pregledovalnikov vnašajo tudi prostorski podatki, kar še dodatno poveča njegovo kompleksnost. V sistem se nalagajo številna gradiva, ki so lahko količinsko izjemno velika (npr. projektna dokumentacija) in obsegajo več sto različnih »ekranov«, ki uporabnika vodijo skozi posamezne postopke,“ piše v prvotni obrazložitvi predlaganih sprememb.

Pri uvedbi tako kompleksnega sistema za tako veliko število uporabnikov je pomembno tudi, da je kljub testiranju in pilotnemu delovanju, ki se izvaja pred uvedbo, nemogoče vnaprej predvideti čisto vse potencialne napake ali nedoslednosti, ki bi se v sistemu lahko pojavile po uvedbi. „Izkušnje pri uvedbah tovrstnih sistemov so, da se šele ob pravi produkcijski uvedbi pokažejo določene uporabniške pomanjkljivosti. Te sicer ne vplivajo na pravilno delovanje sistema, jih je pa treba, zaradi komunikacije z uporabniki, odpraviti. Odprava teh pa največkrat pomeni nadgradnjo sistema, ki je pri tako velikem sistemu, kot je eGraditev, dolgotrajna in lahko povzroča težave uporabnikom ter potencialno podaljša postopke izdaje dovoljenj.“

Zakaj so vzpostavitev sistema zamaknili še za eno leto, pa niso navedli. Predlog sprememb gradbnega zakona je včeraj obravnaval odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in ga potrdilo. Opozicijski poslanci so postopni uvedbi sistema eGraditve nasprotovali,  predlagali so, da se sistem testira na nekaj upravnih entah, potem pa uvede na vseh hkrati.