Da bi veljavni gradbeni zakon lahko v praksi v celoti uporabljali, bi morali biti sprejeti tudi že vsi podzakonski akti oziroma izvršilni predpisi.

V šestih mesecih od sprejema zakona, torej do 30. junija letos, bi morali biti sprejeti naslednji izvršni akti:

• uredba o razvrščanju objektov,
• uredba o gradbiščih,
• uredba o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo,
• pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov,
• pravilnik o začasnih objektih.

Kot sporočajo iz ministrstva za okolje in prostor, so vsi predpisi že dani v javno razpravo in so v zaključnih fazah priprave.

Pravilnik o začasnih objektih je bil objavljen v Uradnem listu RS v petek, 3. junija. Uredba o razvrščanju objektov v drugi polovici junija, pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji in obrazcih pri graditvi objektov v drugi polovici meseca junija ali začetku julija in uredba o gradbiščih julija.

Kaj to pomeni za graditelje?

Do takrat pa kljub uveljavitvi novega gradbenega zakona veljajo obstoječi izvršni dokumenti oziroma pravilniki in uredbe.
Kaj to pomeni za graditelje in tiste, ki obnavljajo ali posodabljajo? V nekaterih primerih se z načrtovanimi deli splača počakati, saj so določila iz novega gradbenega zakona zanje ugodnejša, ampak ne veljajo, dokler niso sprejeti predpisi, ki se konkretno nanašajo na določeno področje.

Manjša rekonstrukcija brez gradbenega dovoljenja

To zagotovo velja za področje rekonstrukcije. Novi zakon namreč prinaša pojem manjše rekonstrukcije, vendar dokler ni sprejet novi predpis oziroma uredba o razvrščanju objektov, tudi manjša rekonstrukcija velja za rekonstrukcijo.  

„Navedeno pomeni, da se določbe glede manjše rekonstrukcije do sprejema uredbe o razvrščanju objektov še ne uporablja, izvedba take gradnje pa je rekonstrukcija, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, prijaviti začetek gradnje in pridobiti uporabno dovoljenje,“ pojasnjujejo na ministrstvu. Zato je z deli, ki se bodo po novem štela za manjšo rekonstrukcijo, pametno počakati, saj zanje po sprejemu omenjene uredbe, gradbeno in uporabno dovoljenje ne bosta več potrebni.

Lažje do uporabnega dovoljenja

Drugi tak primer je uporabno dovoljenje pri enostanovanjskih stavbah. Do sprejetja novega predpisa o projektni dokumentaciji po določbah gradbenega zakona se ta izdeluje po dosedanjem pravilniku o dokumentaciji 2018, tako izdelana dokumentacija in ustrezni obrazci se uporabljajo tudi ob zahtevah za izdajo mnenj ali gradbenega dovoljenja, prijavah začetka gradnje ali ob zahtevah za izdajo uporabnega dovoljenja.

Zato tudi s pridobitvijo uporabnega dovoljenja velja počakati, saj bodo graditelji po sprejetju novega predpisa o projektni dokumentaciji do tega prišli po poenostavljenem postopku, le z izjavo nadzornika za gradnjo enostanovanjskih stavb in ne več na podlagi dokazila o zanesljivosti.

Gradnja in obnova Od jutri drugače do uporabnega dovoljenja in legalizacije

Pravila označevanja gradbišča 

Enako velja tudi v primerih označitve in organizacije gradbišča ter vsebine in načina vodenja dnevnika o izvajanju del in izvajanje sprotne kontrole gradnje, kjer se do sprejetja novega predpisa po določbah gradbenega zakona za te namene uporablja sedaj veljavni pravilnik o gradbiščih.

Novi GZ določa tudi, da je na pristojno občino treba prijaviti začetek gradnje enostavnih objektov, ki so stavbe, vendar pa bo to, ne glede na sprejetje novega pravilnika o projektni dokumentaciji, začelo veljati šele, ko bo vzpostavljena eGraditev, kar pa je predvideno 1. januarja 2024.  

Novi gradbeni zakon Kakšne so obveznosti graditelja in kolikšne so globe za kršitve?