Zadnjo primerjavo fiksnih obrestnih mer stanovanjskih kreditov smo naredili v začetku februarja letos, ko so prav vse banke v primerjavi z jesenjo 2023 znižale obrestne mere. Od takrat so jih v Gorenjski banki, SKB, NKBM in NLB spet znižali ali pa vsaj za določen čas za nove kreditojemalce pripravili akcijske ponudbe. 

Nova primerjava in izračuni kažejo, da je trenutno, vsaj po uradnih oglaševanih obrestnih merah, ki jih banke objavljajo na svojih spletnih straneh, najcenejši stanovanjski kredit s fiksno kreditno obrestno mero v Gorenjski banki. Od februarja so obrestno mero znižali za 0,2 odstotne točke, kar pri 100.000 evrov vrednem kreditu z odplačilno dobo 20 let pomeni prihranek približno 2500 evrov. A to ni redna, temveč akcijska ponudba, ki velja do 31. maja letos. 

V SKB in NKBM so obrestne mere zdaj nižje za 0,1 odstotne točke, v NLB pa za 0,15. Pa vendar je pri NLB uradna ponudba stanovanjskih kreditov še vedno med dražjimi. Tudi v SKB ponudba ni redna, temveč akcijska, velja pa do 31. julija letos. 

Še vedno velja, da v NKBM, SKB in Intesi Sanpaolo banki kreditojemalcem ne zaračunajo stroškov odobritve kredita, zdaj pa se jim je pridružila še Unicredit bank. Ob tem pa je treba povedati, da v SKB zaračunajo 244 evrov cenitev nepremičnine, v Intesi Sanpaolo je ta strošek približno 300 evrov, v Unicredit bank pa 280. V Gorenjski banki pa so se odločili stroške odobritve prepoloviti iz 600 na 300 evrov. 

V ostalih bankah (v tabeli označeno z zeleno) ni sprememb niti pri fiksnih obrestnih merah niti pri stroških odobritve. Ti so 495 evrov v DBS, v Delavski hranilnici so 500, v Sparkasse 750 in 850 evrov v NLB.

Precej dražji krediti s spremenljivo obrestno mero

Zaradi še vedno visoke vrednosti tri- in šestmesečnega euribora so krediti s spremenljivo obrestno mero še vedno precej dražji od kreditov s fiksno obrestno mero. V povprečju več kot 15.000 evrov, če primerjamo kredite, vredne 100.000 evrov z odplačilno dobo 20 let. V povprečju je mesečna obveznost za takšen kredit okoli 660 evrov in tudi več. 

Vrednost medbančne referenčne mere euribor je začela padati 20. oktobra lani, ko je ta dosegla vrh pri 4,143 odstotka. Od takrat je bilo zaznano sicer še občasno nihanje navzgor, vendar je bila njegova vrednost 31. januarja letos nižja za 0,277 odstotne točke, znašala je 3,866 odstotka.

Krivulja vrednosti euribor je od konca januarja veliko bolj ploščata, saj so nihanja navzgor in tudi navzdol precej manjša. Na dan 2. aprila, ko smo preverjali obrestne mere, je bila vrednost trimesečnega euribora 3,908, šestmesečnega pa 3,862, kar je praktično enako kot konec januarja.