Les so preobrazili in izdelali transparentno različico, ki je sposobna tudi absorbirati toploto, jo zadržati in oddajati, britanski Guardian poroča o najnovejših dosežkih raziskovalcev s kraljevega tehnološkega inštituta KTH v Stockholmu. Raziskovalci pravijo, da bi material lahko uporabili pri gradnji energijsko učinkovitih domov in upajo, da bodo razvili biorazgradljivo različico, ki bi lahko postala alternativa plastiki, steklu ali celo cementu. 

"Razvili smo material, ki je večfunkcionalen - lahko zelo dobro prenaša svetlobo in hrani toploto. Ti dve funkciji smo združili v en sam material," je povedala ena od raziskovalk Céline Montanari. Ekipa znanstvenikov je gradila na že opravljenem delu v preteklosti. Lesu tropskega drevesa balzovca so odstranili lignin, to je sestavina lesa, ki mu daje trdnost in barvo. Potem so v preostanek tkiva vnesli akril, ki je napolnil drobne pore in žepke, kjer je bila prej v lesu voda. S tem so ohranili strukturo lesa, mu vrnili trdnost in izboljšali optične lastnosti, je povedala Montanarijeva. Slabost tega materiala je akril, ki ni biorazgradljiv, zato so v novejših raziskavah poskušali najti boljšo, do okolja bolj prijazno rešitev. 

Akril so zmešali s polietilen glikolom, ki dobro prehaja skozi les. Poleg tega ima polietilen glikol še ima eno pomembno značilnost: ko se segreje, absorbira energijo in se topi, ko se temperatura spusti, se strdi in v tem procesu sprosti energijo. Ekipa znanstvenikov pravi, da to pomeni, da se lahko njihov lesni material, ki se segreje od polprozornega do transparentnega, uporabi za energijsko učinkovitejše stavbe, saj bo sposoben skladiščiti energijo sonca in jo oddajati v notranjost stavbe. 

"Že 100 g tega prozornega lesenega materiala, s polnilom iz polietilen glikola, lahko absorbira do 8000 J toplote, to ustreza energiji, ki jo enovatna žarnica proizve v dveh urah," pravi Montanarijeva. 

Materiali s snovmi, ki lahko na tak način shranjujejo in oddajajo toploto, v gradbeništvu niso novost, toda skupina raziskovalcev pravi, da je njihov pristop drugačen, ker uporablja naravni material, ki zmanjšuje potrebo po materialih na osnovi nafte in s tem povezanih emisijah ogljikovega dioksida.

V prihodnje jih čaka še precej dela, med najpomembnejšimi nalogami raziskovalcev je poiskati biorazgradljivo alternativo za akril, možnosti za širšo proizvodnjo materiala, pripravljajo pa tudi računalniške simulacije stavb, v katerih bodo preverili možnosti uporabe transparentnega lesa namesto stekla.

dezurni@zurnal24.si