Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo predlog zakona o energetski politiki, ki bo v javni obravnavi do 17. septembra. Gre za zadnji področni zakon, ki se izvzema iz obstoječega Energetskega zakona (EZ-1). Nov zakon določa načela in ukrepe upravljanja energetske politike, ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo, pristojnost energetske inšpekcije, pooblastila in pogoje za energetskega inšpektorja, opredeljuje energetsko infrastrukturo ter ureja nekatera druga skupna vprašanja na področju energetike. 

Glavni cilji predloga zakona so sistemska ureditev materije, večja preglednost pravne ureditve področja, zanesljiva oskrba z energijo, zagotavljanje učinkovite konkurence na trgu energije, prehod na nizkoogljično družbo, zagotavljanje učinkovitega nadzora nad izvajanjem določb in poenostavitev postopkov pridobivanja sredstev, so zapisali predlagatelji.

V lokalnih energetskih konceptih obvezna prednostna raba energije

Zakon je razdeljen na osem poglavij, tokrat predstavljamo drugo poglavje, ki določa prednostno rabo energije in lokalne energetske koncepte (LEK), kar bo vplivalo tudi na to, kako se bodo ogrevala gospodinjstva. 

Prednostno rabo energije je sicer določal že EZ-1, vendar pa je ta v predlogu novega zakona opredeljena bistveno bolj natančno. Za zdaj velja, da lokalna skupnost sprejme LEK, v njem pa lahko določi prednostno rabo energije. V nekaterih lokalnih skupnostih so to naredili, v drugih ne. 

Po novem pa bo lokalna skupnost ob sprejemu novega LEK morala določiti prednostno rabo energije, pri tem pa bo morala upoštevati določila predlaganega zakona, ki so zelo natančna. To pomeni, da lokalne skupnosti sprejmejo ukrepe in politike, s katerimi spodbujajo uporabo določenih energijskih virov in energentov pred drugimi. 

Najprej sonce, na koncu les

Tako bo imela raba obnovljivih virov energije prednost pred rabo neobnovljivih virov energije. Na področju, kjer je določeno območje sistema daljinskega ogrevanja, se bo raba energije in energentov upoštevala po naslednjem vrstnem redu: najprej sončno obsevanje, potem raba odvečne toplote, nato raba plina obnovljivega izvora, sledi uporaba toplote, oddane iz sistema daljinskega ogrevanja, s katerim dobavitelj izvaja gospodarsko javno službo (samo v primeru, da je daljinski sistem energetsko učinkovit skladno z zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije). 

Izven območja sistema daljinskega ogrevanja se bo raba energije in energentov upoštevala po naslednjem vrstnem redu: najprej sončno obsevanje, potem raba odvečne toplote, nato raba plina obnovljivega izvora, zatem raba toplote iz sistema, ki izvaja tržno distribucijo toplote (samo v primeru, da je sistem energetsko učinkovit skladno z zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije), nato tehnologije toplotnih črpalk (geotermalna, aerotermalna ali hidrotermalna energija), tehnologije toplote okolja s toplotnimi črpalkami, gnanimi s plinom ter na koncu enakovredno upoštevana ostala oskrba iz distribucijskega sistema plina ali raba trdne biomase (velja samo za biomaso, ki se sežiga v kurilni napravi v skladu s predpisi o emisijah iz malih in srednjih kurilnih napravah). 

Kot piše v pojasnilu zakon, bo drugačen vrstni red, ki je opredeljen po območjih lokalne skupnosti, možen le v izjemnih okoliščinah. 

Koncesij za zemeljski plin ne bodo podaljšali

V zakonu je opredeljeno še, da lahko lokalna skupnost v LEK vključi tudi območja za izvajanje izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote in plina, ki jih načrtuje v naslednjih petih letih. Ob tem pa bo veljalo, da se uporabnikom na teh območjih, ki se ogrevajo z obnovljivimi viri energije, na načrtovane sisteme ne bo treba priključiti, če priključitev nanje ne bo možna v prej omenjenih petih letih. 

Po novem lokalne skupnosti ne bodo smele več podeljevati novih koncesij ali podaljševati obstoječih za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina, kar, kot pravijo zakonodajalci, spodbuja iskanje alternativnih in bolj trajnostnih virov energije. 

Odklop od zemeljskega plina brez posledic

Odjemalci zemeljskega plina pa bodo imeli pravico, da se ne priključijo na sistem za distribucijo zemeljskega plina, če bodo dokazali, da bodo stavbe ogrevali na obnovljive vire energije. Iz sistema zemeljskega plina se bodo lahko tudi odklopili, ne da bi zato morali plačati pogodbene kazni, čeprav so se prej zavezali k priključitvi.

Ogrevanje novogradenj s plinom prepovedano 

Zakon ureja tudi ogrevanje novogradenj. Po novem bo veljalo, da pri gradnji nove stanovanjske stavbe projektiranje in vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin nista dovoljeni, razen v izjemnih primerih, kjer tega ni možno upoštevati. Izjemo bo treba utemeljiti v tehničnem poročilu in prikazati v izkazu o energijskih lastnostih stavbe. Namen te določbe je, da se spodbujajo alternativne in okolju bolj prijazne rešitve za ogrevanje stavb. 

V strnjenih naseljih prepovedana trda in tekoča goriva

V strnjenih naseljih ne bo dovoljeno projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb, razen v primerih, ko ne gre za osnovno ogrevanje. Določilo ne velja za vgradnjo podpornega ogrevanja, kot so na primer kamini. 

Strnjena naselja bo v LEK določila lokalna skupnost, metodologijo za to pa bo določil minister v podzakonskih aktih. Določilo so v zakon vključili, ker bo spoštovanje tega prispevalo k zmanjšanju onesnaževanja zraka in izboljšanju kakovosti bivanja. 

Za te stavbe prednostna raba energije ne bo veljala

Naštete zahteve iz predloga zakona ne bodo veljale za stavbe z majhno rabo energije. Katere so te, pa bo predpisal minister v podzakonskem aktu. Prav tako določila ne bodo veljala za samostojne stavbe, ki imajo celotno uporabno tlorisno površino manjšo od 50 kvadratnih metrov, za nestanovanjske kmetijske stavbe in za stavbe za opravljanje verskih obredov. 

„Glavni cilj zakona je spodbujanje trajnostne rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije v stavbah ter napravah, kar ima pomemben vpliv na zmanjšanje onesnaževanja in odvisnosti od fosilnih goriv,“ piše v obrazložitvi. 

Namen obvezne določitve prednostne rabe energije pa je spodbujati uporabo obnovljivih virov energije in povečati energetsko učinkovitost stavb, „kar je ključno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in zmanjšanje vpliva na okolje. S takšnimi ukrepi lokalne skupnosti aktivno prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter izboljšanju kakovosti bivanja in zdravja prebivalcev.“